Revija Reporter
Kolumnisti

»Na tviterju so samo politiki, novinarji in psihopati.«

Aleš Žužek

10. apr. 2019 7:06 Osveženo: 15:56 / 10. 4. 2019

Deli na:

Aleš Žužek, novinar

Primož Lavre

»Na tviterju so samo politiki, novinarji in psihopati.« Tako je že pred nekaj meseci uporabnike tviterja, predvsem tiste v Nemčiji, razburila nemška ministrica za digitalizacijo Dorothee Bär.

Za facebook pa je dejala, da je postal družbeno omrežje za upokojence. Družbene medije zavrača tudi trenutno najbolj priljubljeni nemški politik Robert Habeck, ki je letos zapustil dve pomembni in vplivni družbeni omrežji – tviter in facebook. Aktiven je samo še na instagramu. Habeck zavrača tviter, ker je iz orodja za demokratizacijo postal orodje za razdvajanje ljudi.

Po družbenih medijih, zlasti tviterjeu, ne udrihajo samo Nemci, ampak tudi oče operacijskega sistema Linux Linus Torvald, ki se mu ti mediji prav gabijo. Tviter, facebook in instagram so bolezni, model všečkanja in deljenja pa smeti, je prepričan Torvald. Studi se mu tudi anonimnost, zato predlaga, da bi morali anonimnežem na družbenih omrežjih preprečiti deljenje in všečkanje vsebin.

Tviter je lahko nevaren medij, zato zahteva precej previdnosti.

Seveda negativna mnenja o družbenih omrežjih ne bodo preprečila njihove uporabe. Zlasti politiki so navdušeni nad družbenimi omrežji, saj so zanje kanal, skozi katerega lahko svojim volivcem neposredno in mimo ustaljenih medijev posredujejo svoja stališča. Tako je tviter v zadnjih letih postal zaščitni znak gostobesednega in samozavestnega milijarderja Donalda Trumpa. Številni so prepričani, da mu je prav tviter prinesel preboj v Belo hišo. A vprašanje je, ali je to res. Ne pozabimo, da Trump volivcev ni mobiliziral samo s pomočjo družbenih omrežij, ampak tudi neposredno, z organiziranjem množičnih shodov, na katerih je zbral na tisoče navdušenih privržencev.

A trditev, da je za Trumpov uspeh zaslužen prav tviter, je seveda povečala njegovo uporabo med politiki. Med njimi nekateri prav tekmujejo, kdo bo objavil bolj provokativen tvit, ki bo hkrati dvigal lase njihovim političnim tekmecem in spravljal v navdušenje njihove najbolj goreče volivce. A tviter je zaradi svoje anarhične nenadzorovanosti, ki včasih meji že na podivjanost, tudi dvorezen družbeni mediji, ki te lahko hitro udari nazaj, ko najmanj pričakuješ.

To je lahko spoznal prvak slovenske opozicije, ko se mu je sporni vodja avstrijskega gibanja identitarcev Martin Sellner (tega zaradi donacije, ki jo je prejel od avstralskega skrajneža Brentona Tarranta, preiskuje policija) na tviterju zahvalil in ga označil za častivrednega moža. Če se malce pošalim: še sreča, da Tarrant v zaporu nima dostopa do interneta, da bi delil in všečkal ta Sellnerjev tvit. Skratka, tviter je lahko nevaren medij, zato zahteva precej previdnosti.