Šarec premnogo svojih stavkov in misli začenja z besedo »verjamem!« Ko bi le! Dejanja, ki sledijo, ne kažejo kakšne vere, ampak silno veliko nadutost in ošabnost ter očitno željo po nastopaštvu, ki hoče le ugajati. Imamo pravo levopopulistično vlado.
Levo zato, ker nadaljuje pot »nazaj v komunistični raj« enoumja, zatiranja, državnega lastništva, ki ga pojmuje kot našega. Levo zato, ker ji vsebino in smer nakazuje stranka Levica, ki noče prevzeti nobene odgovornosti, zato je ni v vladi, čeprav je njen najpomembnejši del. Bistvo tega salonskega levičarstva pa je uživanje na tuj račun. Kdo bo plačal račun, jih ne zanima.
Tako nam niti Bog ne more pomagati. Pomagamo pa si lahko sami. Ko bomo spoznali, da tako ne gre naprej in bomo drugače volili, takrat nam bo tudi Bog lahko pomagal.
In smo pri populizmu. Zdaj ponavljajo mantro neobdavčenega regresa, ki bo prinesel do 800 evrov, kakor so prej ponavljali mantro poviška minimalne plače, ki pa se je izkazala za strel v koleno.
Vlada torej gleda le na to, da bi svoje dobro »nafutrala« in preostalim dala populistične bombončke. V resnici pa dela bore malo ali prej nič. In če nič ne dela, ne more niti Bog pomagati, ker on pomaga pri poštenem delu in naporu, ne pa pri lumparijah. No ja, pa tudi verjeti moraš vanj. Ateistična vlada pa ne veruje v Boga, četudi Šarec nenehno pravi »verjamem …«.
Tako nam niti Bog ne more pomagati. Pomagamo pa si lahko sami. Ko bomo spoznali, da tako ne gre naprej in bomo drugače volili, takrat nam bo tudi Bog lahko pomagal.
