Nekdanja vstajnica Tomićeva mi po odvetniški pisarni grozi, da ji moram nakazati sedem tisoč evrov, sicer me bo tožila, ker sem opozorila, da se pred letošnjo volilno kampanjo za EU volitve presenetljivo javno distancira od vstajniške parole »Poslanci na minimalce«.
Vstajniška peticija »Poslanci na minimalce« je nastala leta 2013 kot protest proti varčevanju in poziv poslancem, naj si kot predstavniki politične elite tudi oni zategnejo pas, začnejo z varčevanjem deliti usodo ljudstva in si znižajo visoke poslanske plače.
Le nekaj mesecev po odmevni vstajniški akciji »Poslance na minimalce« se je tedanja vstajnica Violeta Tomić izstrelila v politiko za poslanko na EU volitvah 2014 in v televizijski oddaji Požareport gledalce nagovorila z vstajniško parolo o velikem zmanjšanju bajne poslanske plače: »Poslanec Združene Levice se bo odrekel velikemu delu bajne plače in jo bo reinvestiral nazaj v pomoč ljudem«. (Požareport, gost Violeta Tomić, Youtube, 27. marec 2014)
Vstajnica Tomićeva je pred petimi leti v volilni kampanji za Evropski parlament nadaljevala z nagovarjanjem volivcev z vstajniško parolo »Poslance na minimalce«, ko je 22. maja 2014, samo tri dni pred volitvami, v spletni klepetalnici MMC RTVSLO na vprašanje, ali se je res pripravljena odpovedati delu plače, odgovorila dobesedno takole: »Seveda sem se pripravljena odpovedati velikemu delu plače in ga prispevati v transparenten dobrodelni sklad. Še več, pozvala bom vse slovenske poslance, naj storijo isto, potem pa še vseh 766 bruseljskih, pa bomo videli, če nam govorijo o zategovanju pasu, naj tudi sami storijo kak korak v tej smeri!«
Ja, bralke in bralci, pravilno ste prebrali: vstajnica Tomićeva se je leta 2014 pred volitvami v Evropski parlament v politiko izstrelila z vstajniško parolo o velikem zmanjšanju poslanskih plač in volivcem obljubila, da se je pripravljena odpovedati velikemu delu bajne poslanske plače. Še več, kot vstajnica se je v skladu z vstajniško parolo zavezala, da bo vse druge poslance pozvala, naj si po njenem zgledu sami močno zategnejo pas in odpovejo velikemu delu plače!
Takrat je bila vstajnica Tomićeva seveda še del ljudstva in ne političarka. Maja 2014 Tomićeva ni bila izvoljena v Evropski parlament. Nekaj tednov pozneje ji je uspelo priti v slovenski parlament, s čimer je končala kariero vstajnice in začela kariero političarke. Takoj po volitvah so mediji poročali, da je stranka Tomićeve Združena levica (ZL) zavrnila možnost velikega znižanja plač njenih poslancev (Poslanskim plačam se ne odpovedujejo, zurnal24.si, 21. julij 2014).
Poslanci ZL na čelu s Tomićevo v parlamentu niso nikoli predlagali niti simbolnega, denimo vsaj deset odstotnega znižanja svojih visokih poslanskih plač, s čimer bi vsaj simbolno zmanjšali velike socialne razlike med njimi in ljudstvom in na svojem primeru znižanja poslanskih plač pokazali, da tudi v resnici uresničujejo deklarirano politiko boja proti socialni neenakosti.
V tujini je znana praksa znižanja plač poslancev. Najbolj znani je francoski poslanec iz vrst skrajne levice François Ruffin, ki je leta 2017 izpolnil dano predvolilno obljubo in si sam znižal poslansko plačo na raven minimalne plače. To je primer prave politične načelnosti, ko politiki v resnici delajo tisto, kar govorijo raji.
Povsem drugače je z našo predstavnico skrajne Levice Tomićevo, ki je pred petimi leti kot vstajnica vstopila v politiko z vstajniško parolo o velikem zmanjšanju bajne poslanske plače in v vstajniškem duhu volivcem obljubila, da bo vse druge poslance pozvala, naj si po njenem zgledu močno zategnejo pas in z nižjimi plačami delijo usodo ljudstva.
Danes se pred volitvami v Evropski parlament od te vstajniške parole javno distancira. Ampak to še ni vse: Tomićeva mi preko odvetniške pisarne grozi, da ji moram nakazati sedem tisoč evrov, sicer me bo tožila, ker sem njeno javno distanciranje od vstajniškega parole komentirala kot presenetljivo. To je politična dvoličnost in nenačelnost Tomićeve na kvadrat!
Vendar se dvoličnost in nenačelnost političarke Tomićeve ne konča samo pri njeni poslanski plači. Enako ravna pri vprašanju svobode govora: v primeru Orbana in vmešavanja madžarskega veleposlaništva v uredniško politiko Mladine se razglaša za varuhinjo svobode govora, hkrati pa meni grozi s tožbo in na mojem primeru zatira svobodo govora v Sloveniji.
Za Tomićevo in Orbana se svoboda govora konča v trenutku, ko mediji kritično pišejo o njunem političnem delovanju!
Za Tomićevo je očitno tehtno novinarstvo le nekritična propaganda zanjo in za stranko Levica, kot je denimo izvaja revija Mladina. Enako velja za Orbana, ki je na Madžarskem večino medijev spremenil v svojo politično propagando. Za Tomićevo in Orbana se svoboda govora konča v trenutku, ko mediji kritično pišejo o njunem političnem delovanju!
Temeljno poslanstvo medijev je delovanje v javnem interesu, kamor se uvršča tudi kritika javnega delovanja politikov, ko eno govorijo raji in delajo nekaj povsem drugega. V dneh, ko sem bila deležna grožnje predstavnice skrajne levice Tomićeve s tožbo, sem bila hkrati deležna tudi silovitih javnih napadov predstavnikov desnice, ker sem kritično pisala o vodji skrajne desne stranke DOM Bernardu Brščiču in članu SDS Žigi Turku, ki kandidira za evroposlanca na listi NSI. S tem so mi oboji, levi in desni, podelili največje priznanje, da sem neodvisna kolumnistka in na pravi strani svobode govora.a