Na tviterju se je Domovinska liga razglasila za zaščitnika nacionalne države in nacionalne indentitete pred takšnimi in drugačnimi tujci, globalizacijo, evroatlancizmom, EU in drugimi pošastmi iz tujine. Brščič je v resnici še en velik politični nateg z desnice, saj razen na migracije igra na že videno Kučanovo nacionalistično lajno o ogroženosti nacionalnega interesa. Pa še pri boju proti tujcem Brščič ne pove, kdo je njegov oče in kakšne krvi je v resnici sam.
Brščič najbolj ščuva proti migrantom južno od Kolpe, čeprav so mediji nedavno razkrili, da je Brščičev oče Anđelo Brščić. Brščič svari proti multikulturalizmu, čeprav samega Brščiča ne bi bilo nikoli na svetu, če ne bi bilo mešanja različnih kultur in narodov. Brščič svojo nacionalistično »Blut und Boden« ideologijo gradi na sovraštvu do tujcev in multikulturalizma, sam pa je produkt nacionalno mešanega zakona in multikulturalizma. Politik Brščič koplje jamo samemu sebi! Če bi bil dosleden pri svoji ultranacionalistični politiki, bi najprej iz Slovenije izgnal samega sebe, namesto da meri čisto in nečisto kri pri drugih. Zloraba nacionalne zavesti na kvadrat!
Pred volitvami v Evropski parlament Brščič igra na že videno nacionalistično karto ogroženosti nacionalne države in »nacionalnega interesa« Slovenije, na katero je prvi igral Milan Kučan in njegova tovarišija Foruma 21. Brščič danes ponavlja besede Kučanove tovarišije iz časov vstopa naše države v Nato, EU in evro območje, ko sta se Kučan in njegova tovarišija razglasila za varuha Slovenije pred zloglasnimi tujci in globalizacijo. Kako klavrno se je za Slovenijo končala zgodba tovarišijskega kapitalizma »nacionalnega interesa«, najbolje ve sam Brščič.
Leta 2008 je prišla kriza, »nacionalni interes« je bankrotiral, račun pa je bil skozi sanacijo bank izstavljen nam, davkoplačevalcem. Vse to je poleti 2008 povedal sam Brščič v intervjuju za Finance: »Potrebni bančni dokapitalizaciji obeh državnih bank, dejansko pa bančni sanaciji pred volitvami, so račun, ki ga bomo za tovarišijsko koncentracijo in centralizacijo kapitala prek državnega proračuna plačali mi, davkoplačevalci.« (16.6.2008). Brščič je bil nekoč glasen kritik zlorabe nacionalnega interesa, danes se je oklical za zaščitnika nacionalnega interesa pred tujci in globalizacijo. V resnici Brščič stopa po poteh Kučanove tovarišije: bolj kot se desničarji sklicujejo na narod, večjo korist od tega ima Kučanova tovarišija! Že slišano, že videno. Vse prevečkrat. Vse od časov Franca Kanglerja in pivovarske vojne dalje.
Za koga v resnici dela desničarski skrajnež Bernard Brščič? Za Kučana ali Janšo?
Brščič nosi štafetno palico »nacionalnega interesa« in se v boju proti globalizaciji in EU sklicuje na Trumpa in brexit kot »simbola vrnitve normalnosti, nacionalne države, suverenizma«. Vzhičeno hvali nekdanjega Trumpovega svetovalca Steve Bannona, ki velja za zagrizenega ekonomskega nacionalista, nasprotnika globalizacije in je v resnici ameriški Jože Mencinger. Nekoč so se naši libertarci oklicali za antimencingerjance, silovito napadali »nacionalni interes« in navduševali nad geslom »patriotizem je zadnje pribežališče ničvredneža«, danes se skupaj z Brščičem sklicujejo na patriotizem in po zgledu ameriškega »mencingerjanca« Bannona z vsemi topovi tolčejo po EU in globalizaciji, čeprav se je ravno Slovenija po lanskih ugotovitvah študije nemške fundacije Bertelsmann uvrstila med največje koristnice globalizacije.
Po pozitivnem učinku na BDP na prebivalca zaradi okrepljene globalne povezanosti od 1990 do 2016 je Slovenija pristala na devetem mestu, upoštevajoč kupno moč pa celo na drugem za Švico. To pomeni, da globalizacija koristi zlasti življenjski blaginji prebivalcev Slovenije. To je ljudstvu! Brščič se z bojem proti globalizaciji prodaja za domoljuba, v resnici koplje grob Sloveniji!
Brščič zadnja leta pljuva po bruseljskih inkasantih, ki v enem poslanskem mandatu zaslužijo astronomsko plačo milijon evrov. Zdaj je pred volitvami v Evropski parlament ustanovil Domovinsko ligo in je po pisanju medijev med kandidati za novega bruseljskega inkasanta z milijonsko plačo. Če bi Brščič mislil resno s kritiko bruseljskih inkasantov, bi bojkotiral volitve EU.
Brščič gradi svojo politično kariero na širjenju protievropske klime in nenehnem iskanju sovražnikov v tujini. Ko je slovenski državi spomladi 2013 zaradi propadlega »nacionalnega interesa« grozil bankrot, je govoril povsem drugače: »V Sloveniji se ustvarja protievropska klima, saj je potrebno iskati novega sovražnika, ker Janeza Janše ni več na oblasti in ni več dežurni krivec za vse«. Še več, Brščič je bil oktobra 2013 med glavnimi zagovorniki prihoda trojke v Slovenijo, ki mu je najbolj nasprotovala ravno Kučanova tovarišija »nacionalnega interesa«.
Jeseni 2013 je prek tviterja takole vabil trojko (Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodni denarni sklad): »Trojka je zdravilo za slovensko bolezen, socializem. Boleče, a neizbežno.« (2.10.2013). Danes Brščič v podobi nacionalističnega skrajneža na vsakem koraku bruha ogenj proti istim globalnim ustanovam EU, ki jih je kot rešitelje pred tovarišijo in socializmom še nedavno vabil v Slovenijo. In se pri tem od ponosa trka po prsih in sklicuje na moralo! Človeku se res obrne želodec!
Po Brščiču iz leta 2013 bi lahko samo trojka Slovenijo rešila pred socializmom, ki ga desnica na vsakem koraku enači s Kučanom. Brščič se rad javno razglaša za zapriseženega sovražnika socializma, igra angela varuha kapitalizma, poveličuje zasebno lastnino in tvita: »Razum, družina in zasebna lastnina so smrtni sovražniki socializma«. (28.7.2017). Zanj je zlo socializma neločljivo povezano z državno lastnino, vendar samo do trenutka, ko gre za njegov zasebni interes in debelino njegove denarnice. Od leta 2013 je zaposlen v Elesu, ki je v 100-odstotni lasti države.
Brščič ni hotel nikoli razkriti višino svoje astronomske plače, ki jo ima na račun državnega, torej po Brščiču socialističnega Elesa, čeprav so v državni energetiki plače v povprečju dvakrat višje od slovenskega povprečja. Brščič socializem enači z državno lastnino in zahteva odpravo socializma, sam pa se kot kaviar socialist na vse kriplje oklepa visoke plače v socialističnem Elesu. Pa naj še kdo reče, da Kučan in Brščič nimata nič skupnega – Kučan je pred tujci do zadnje kaplje krvi branil državno lastnino kot »družinsko srebrnino«, Brščič pa danes iz »družinske srebrnine« zajema z veliko žlico. In se hkrati razglaša za velikega borca proti socializmu in državni lastnini. To je pravi zlagani obraz Brščiča: eno govori raji in drugo dela za svoj žep! Ja, za Brščičev zasebni interes gre, ne za rajo!
Brščič zadnja leta pljuva po bruseljskih inkasantih, ki v enem poslanskem mandatu zaslužijo astronomsko plačo milijon evrov. Zdaj je pred volitvami v Evropski parlament ustanovil Domovinsko ligo in je po pisanju medijev med kandidati za novega bruseljskega inkasanta z milijonsko plačo. Če bi Brščič mislil resno s kritiko bruseljskih inkasantov, bi bojkotiral volitve EU. Še en primer, ki dokazuje, da ima Brščič raje denar kot načela. Nekoč je Kučanovi tovarišiji očital zlorabo nacionalnega interesa za zasebne interese, danes sam počne isto. Za milijon evrov gre, kakopak, ne za narodov blagor!
