Lojze Peterle skozi sodobno zgodovino ni potoval s takšno samozaverovanostjo v svoj položaj kot Milan Zver.

Leta 1989 je začela partija na veliko izvažati kapital v Luksemburg in Švico. Ta mehanizem je potekal tako, da je Ljubljanska banka sklenila pogodbo s podjetjem ADIT, ki je kredit preneslo na Založbo tržaškega tiska in Safti, od tod pa je kapital odtekel v podjetje Proteus iz Luksemburga in končno v Proteus Finanz v Švici.

Doma je odločen, Alenki Bratušek je pokazal, kje je njeno mesto, celo ministre iz SMC žali, da bluzijo. Vsem je dal vedeti, da je veliki šef. Toda v tujini je priden kot kužek. Med današnjim obiskom v Bruslju se je premier Marjan Šarec skoraj podelal v hlače, ko ga je španski kolega Pedro Sanchez okaral zaradi nedavnega obiska katalonskega predsednika Quima Torre v Sloveniji, kjer sta ga neformalno sprejela predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Dejan Židan.

Malokdo dvomi, da je planetarne migracije mogoče obvladovati le planetarno, mnogi pa dvomijo, da je to mogoče doseči z Globalnim dogovorom OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah.

Si kdo, ki je še kolikor toliko pri zdravi pameti, sploh lahko predstavlja čudež, ko bi se levi in desni usedli za skupno mizo in se strpno lotili načrtovanja naše prihodnosti? Prej bo tekla Sava v Severno morje, kot se bo to zgodilo!

Skoraj vse zahodnoevropske države, ki so se dolga leta zdele trdna opora stabilnosti na stari celini, so se zadnje tedne znašle v negotovosti.

Kaj menite, če bi recimo jaz organiziral Listo za Ljubljano in bi ta lista kandidirala Logarja za župana? Bi mi verjeli, da to ni nateg SDS? Bi res verjeli, da gre za nestrankarsko zgodbo?

Zgrešena so pričakovanja nekaterih v Sloveniji, da je Jordan Peterson nekakšen politični mesija, ki bo slovensko desnico, zagrenjeno zaradi dolgotrajnega ždenja v opoziciji, odrešil in jo popeljal k zmagi.

Volivci so si zaželeli sprememb in novih obrazov. V Mariboru so sicer ankete napovedale skrajno tesen izid (niso "priznale" prvega kroga) a je podjetnemu in zadolženemu gostincu Saši Arsenoviču, ki je bil poslan, da premaga Franca Kanglerja, to nalogo s prek 57 odstotki tudi uspelo opraviti.

Tako kot so komunisti nekoč pod pretvezo, da nas branijo pred tujci, v resnici iskali notranjega sovražnika, danes novodobni (ne)demokrati iščejo sovražnika v nas, ki še imamo svoje lastno mnenje.

Vsi trije bi bili lahko slovenska različica Trumpa. Boris Popovič se je na čelu koprske občine povzpel leta 2002, pred tem je bil podjetnik, občino vodi zelo avtoritarno.

Peterson nikakor ni kakšen tradicionalni konservativec, ampak nekaj vmes med liberalcem in konservativcem, kar priznava tudi sam, ko se razglaša za klasičnega liberalca.

Ni vloga novinarjev, da hvalijo predsednika vlade, ampak da kritično poročajo o vladi, seveda pa tudi o politikih, ki niso na oblasti. Le tako so lahko psi čuvaji javnosti, ne pa oblastnikov.

Spoštovani, pred vami je odločitev o guvernerju Banke Slovenije. Ta odločitev ni trivialna, posebno ne zaradi tega, ker z nestabilnim regulatorjem, kot smo to videli v nedavni preteklosti lahko pade, ne samo bančni sistem ampak celotna slovensko gospodarstvo.

Edino pravilno bi bilo, da dogovoru ZN o migracijah odločno rečeta ne tudi slovenska vlada in predsednik republike.

Pričakovati je bilo, da bo ljubljanski župan Zoran Janković ostal trdno v svojem sedlu in da bo zmagal že v prvem krogu, toda da bo izboljšal svoj rezultat, je bilo onkraj razuma. A vendarle se je to zgodilo.

V Mestni občini Maribor bo po pričakovanjih potekal drugi krog lokalnih volitev, pri čemer sta si za funkcijo župana precej blizu podjetnik Saša Arsenovič in drugouvrščeni Franc Kangler, ki je že vodil drugo največje slovensko mesto.

Damijanu bi morali zaradi javne podpore velekriminalcu in zaporniku z Doba Binetu Kordežu prepovedati vstop v Banko Slovenije. In to za večno!

Naj začnem ta komentar tako brutalno, kot danes poslujejo ljubljanski kriminalci: če želite, da se Ljubljana spremeni v Beograd pod Slobodanom Miloševićem, potem glasujte za Jankovića.

»Avtoritarnim« režimom, kot sramežljivo imenujemo tiranske režime, se pač ni treba bati, da bodo v demokratičnih deželah za svoje zločine deležni česa drugega kakor zgražanja politikov in nekajdnevnega medijskega moraliziranja.