Vlada Marjana Šarca je povsem zapackana, še preden je prisegla. Novopečeni premier Šarec se niti toliko ni potrudil, da bi svoj mandat začel z ministri, ki bi vsaj dajali videz nekontaminiranosti.

Ker je Andrej Šiško v soboto, 1. septembra, pri Apačah postavil v postroj t. i. Štajersko vardo, paravojaško skupino, je sledila v torek, 4. septembra, v levičarskih medijih prava gonja proti temu dejanju. Novinarji so za komentarje angažirali vrsto »strokovnjakov« in politikov.

Danes, po ponovnem porazu desnice, lahko sklenem, da v NSI in novonastalih strankah niso razumeli sporočilnosti mojega pisanja o Demosu 2.0.

Urednik Portal Plusa Dejan Steinbuch je v članku Kovačeva kobila je bosa ali zagovor pravice do svobode izražanja zapisal zavajajoče in žaljive trditve o meni. Povezal me je celo z Andrejem Šiškom, s katerim nimam nič.

Vlada levega šesterčka bo z dnem, ko bo potrjena v državnem zboru, svoj program v celoti uresničila. Ta vsebuje en sam, a epohalen cilj: rešiti Slovenijo pred neizogibnim uničenjem, če dobi vajeti države v roke Janez Janša oz. desnica, meni religiolog in publicist dr. Drago Karl Ocvirk.

Z vstopom Meščeve Levice v Šarčevo vladno koalicijo se nad Slovenijo zgrinjajo temni oblaki. Edini pravi cilj Levice je Slovenijo spremeniti v novo Venezuelo in sprožiti veliki begunski val slovenskih državljanov iz Slovenije, podoben velikemu begunskemu valu, ki se zadnje mesece pospešeno vali iz Venezuele.

V normalnih parlamentarnih demokracijah je jasno, kdo je v vladni koaliciji in kdo v opoziciji. V Sloveniji pa imamo peterico vladnih strank, tri opozicijske in Levico z nejasnim statusom.

Ker je dogodek Dežman - Možina vsem znan, pojdimo takoj v jedro zadeve. Najprej o profesionalizmu na nacionalni televiziji.

Z ljudmi, kot so politiki iz stranke Levica, v novejši zgodovini slovenske parlamentarne demokracije še nismo imeli opraviti, čeprav so se skozi parlament sprehodili že precej bizarni liki.

Ena od političnih ločnic, ki se vse bolj zarisuje znotraj evropskih držav, je glede vprašanja množičnega priseljevanja.

Deset let po izbruhu velike gospodarske krize, ki je izbruhnila konec poletja 2008, sta največja slovenska gospodarska kriminalca z Doba, Igor Bavčar in Bine Kordež, veliki medijski zvezdi.

Za uvod kolumne si bom sposodil besede Antona Tomažiča, enega zadnjih pravih pomladnikov, iz njegove knjige V objemu slovenske pomladi. Takole je zapisal: »Najbolj zaslužen za to, da je zacvetela slovenska pomlad in da je odigrala tako uspešno vlogo v slovenski zgodovini, je bil Janez Janša! Najbolj zaslužen za to, da je slovenska pomlad tako prekmalu ugasnila, pa je tudi in predvsem Janez Janša!«

Kaj reči na to, da emir »cementira« pri nas izstopajoč objekt z minaretom – nekateri muslimani ga imenujejo »ljubljanska Fukošima« – v svojem emiratu pa ne dovoli nobenih vidnih nemuslimanskih verskih znamenj, kaj šele stavb?

Danes bo Marjan Šarec ustoličen za mandatarja. K temu je veliko prispeval nihče drug kot njegov veliki politični nasprotnik Janez Janša.

Če bi bil Janša bolj aktiven in se pripravljen odprto pogovarjati tudi o možnosti, da bi bil mandatar kdo drug kot on, bi morda dobili drugačno vlado.

To je doslej najhujši politični amaterizem, ki pa je najverjetneje posledica obsesije nekega mitomana, ki si želi zgolj to, da bi bil, ne glede na vse, predsednik vlade.

Vsak novi dan je za Marjana Šarca nova priložnost za novo prevaro volivcev. Vsaj to mu gre dobro od rok, če že o drugem nima pojma.

Pred nekaj dnevi smo spremljali, kako so dostavljavci na okrožno sodišče v Ljubljani s kombijem pripeljali številne škatle gradiva, ki je del obtožnice v korupcijski aferi v zdravstvu.

Ko pa temu ali onemu politiku spodrsne in pristane na nekakšno natolcevanje o spolni ali v kakšnem drugem primeru verski usmerjenosti posameznika, pa ni več šala.

Teza, da bi bila NSI jeziček na tehtnici, od katerega bi bila odvisna politična prihodnost nove vlade, ne drži. Šarec ima namreč na voljo 52 levih poslancev v parlamentu, kar v celoti zadostuje za levo vlado.