Vodstvo SMC danes razpravlja o žrtvovanju svojega predsednika Zdravka Počivalška. Ker je zamočil in zagotavljal, da ima svoje poslance preštete, mora zdaj iti sedet v parlament in zagotoviti 46. glas, s katerim bi položaja prvega moža parlamenta izgnali »izdajalca« Igorja Zorčiča.

Marca 1941 so v Kraljevini Jugoslaviji ob podpori Britancev izvedli državni udar, sledil je Hitlerjev napad, okupacija, revolucija pod krinko »osvobodilnega boja« in vladanje komunistov s sistematičnimi kršitvami človekovih pravic vse do leta 1990. Najbolj porazno je, da so v veliki meri komunistične metode boja za oblast in moč ponotranjili tudi na tisti strani slovenske politike, ki ima demokratični izvor v slovenski pomladi.

Kaj vse zmore napisati Zlatan Čordić. Po prejemu obvestila okrožne državne tožilke Maše Podlipnik, da je zavrgla kazensko ovadbo Policijske postaje Ljubljana, vložene zoper njega zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, je Čordić na tviterju zapisal, kako počasi prihaja pravica in da se poštene sodbe nikoli ne bo branil.

»Medije v Sloveniji vidim kot politične igralce. Mediji sami imajo bolj v rokah leve stranke, kot imajo slednje v rokah medije. So močnejši od večine strank. Boj z njimi je zato, ker so sami politični akterji, legitimen,« pravi Žiga Turk v intervjuju za Reporter.

Kar se je še pred meseci zdelo nemogoče, se je zgodilo. Eden največjih gradbenih poslov v zgodovini Slovenije, gradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper, je v času Janševe vlade padel v roke enemu od Kučanovih ljudi iz Foruma 21 Stojanu Petriču oziroma njegovi družbi Kolektor. Očitno bomo znova žrtve razvpitega »nacionalnega interesa«, ki ga poosebljajo liki, kot so Ivan Zidar, Hilda Tovšak in Dušan Črnigoj.

Odzivi mainstream medijev na okroglo mizo predsednikov parlamentarnih strank so pričakovano pikri, že skoraj zaničljivi. Ničkolikokrat so že znesli jezo na predsednika države Boruta Pahorja, ker ne vladi in predvsem njenemu šefu ni povedal, kar mu gre – to pa je prav tisto, kar si o njem sami mislijo, da je sveta resnica. Kot da je predsednik njihovo orodje.

Da je Demokratična stranka upokojencev Slovenije posebna stranka, smo vedeli. Z originalnim predsednikom, »pretresljivim« slovesom od politike in še bolj bizarno vrnitvijo –z velikim poslanstvom: s trona sklatiti zmagovalca zadnjih volitev in javnomnenjskih poizvedovanj. Nismo pa vedeli, da so specialni modeli tudi poslanci – vsi po vrsti in ne samo Robert Polnar, človek z dobesedno najbolj pokončno držo v državnem zboru. Zakaj se obnašajo tako neulovljivo?

Šole se odpirajo in zapirajo. Učenci ne vedo, ali bodo šli v šolo ali ne, prav tako ne njihovi starši in učitelji. Prejšnji teden so se v devetih regijah odprla šolska vrata za učence prve triade, učenci od 4. razreda dalje so ostali doma in nadaljevali pouk od doma. Prav tako so doma ostali tudi učenci v treh črno obarvanih regijah.

Za človeka, ki dela z ranljivimi skupinami, velja etični kodeks in v njem zapis, da so interesi bolnika pred vsemi drugimi - zakaj zaposleni v domovih za starejše zavračajo cepljenje?

Prejšnji ponedeljek se je iztekel rok za uskladitev volilne zakonodaje z odločbo ustavnega sodišča. To je razsodilo, da volilni okraji v sedanji obliki niso skladni z ustavo, saj je razmerje med največjim in najmanjšim okrajem preveliko (volilni okraj Grosuplje ima 3,7 krat več volivcev kot Hrastnik).

Damijan se prodaja za novi politični obraz, dejansko je propadel politik iz časov prve Janševe vlade. Nekoč je bil goreč Janšev vernik, danes pa Janšo ruši enako goreče, kot ga je v preteklosti občudoval. Ker se mu želi maščevati za lastno osramotitev. Damijan na maščevanje čaka že od marca 2006, ko je po vsega treh mesecih ministrovanja v prvi Janševi vladi na vrat na nos odstopil kot minister brez listnice in si zato javno prislužil sramotilni vzdevek »zguba«.

Janša je sam sebi največji sovražnik. Bolj ko pobesnelo tvita, piše pisma in jadikuje o zarotah in ukradenih volitvah, bolj si sam reže vejo, na kateri sedi. In več možnosti daje Jožetu Damijanu, da prevzame oblast. Še zlasti zdaj, ko že brusi ideološke nože Karl Erjavec. Ko se Janši vse bolj maje koalicija in mu levica poskuša speljati še tistih nekaj ključnih koalicijskih poslanskih glasov, Janša sam dodatno priliva olje na ogenj, da bo le sprožil požar in lastno koalicijo požgal do tal. Potem pa se cmera, da mu hočejo Kučan, Golobič in globoka država razdreti koalicijo!

Janša se vedno bolj igra z ognjem. Pretvarja se, da rešuje Slovenijo, vseskozi pa v resnici rešuje svoj premierski stolček. V enem letu bo državo zadolžil vsaj za pet milijard evrov, gospodarstvo pa je kljub temu pred valom stečajev, ki mu bo sledila velika brezposelnost in še večja revščina. Pod Janševo vlado so nam vse bolj omejene temeljne človekove pravice in svoboščine, od svobode gibanja, svobode govora do opravljanja gospodarske dejavnosti. Da ne govorimo o policijski uri! Ljudje iz Janševe vlade znajo samo omejevati, prepovedovati in dušiti vse nas.

Svoboda govora je eno najpomembnejših torišč sodobnega sveta. V prvem amandmaju k Ustavi ZDA je svoboda govora zagotovljena kot absolutno prednostna pravica, ki je nič ne more ne omejevati ne zakonsko regulirati. To pomeni: svobodni ste reči kar koli. Tega vam nihče ne more vzeti. Če pa vaše govorjenje ali drugačno izražanje stopa v konflikt s svobodo, častjo ali osebno integriteto koga drugega (tudi kakšne organizacije), je na sodišču, da določi, kdo ima tu prav, in vas po možnosti tudi sankcionira.

Osrednji mediji pogrnili na vsej črti pri zajezitvi koronavirusa: niso ozaveščali o pomenu zdravstvenih ukrepov, tistim, ki so nanje opozarjali, pa so metali polena pod noge! je naslov zapisa na portalu strankarske televizije SDS, ki ga je na tviterju delil premier Janez Janša.

Favorit levice Damijan se prodaja za odrešenika in upanje Slovenije, dejansko pa odkrito podpira mafijski sistem. Sklicuje se na ljudstvo in ustavo, obenem hoče prevzeti oblast brez volitev kot v kakšni banana državi. Levica je res nizko padla, da nam kot alternativno povsem zavoženemu Janši, ki iz dneva v dan vse bolj duši Slovenijo, ponuja nekega Damijana, ki ga ne bi nihče izvolil. Kdo pa bi volil Damijana, ki se vsem posmehuje in nima niti trohice simpatičnosti? Kaj šele karizme!

Zadnje dni v medijih opažam, da nameravajo nekateri naši politiki, med drugimi tudi predsednik republike Borut Pahor, obeležiti stoto obletnico koroškega plebiscita (10. oktobra), po katerem smo Slovenci izgubili velik del narodnega ozemlja.

Ivan Puc, novinar

Dokler zajec teka po gozdu, ne kuriš ražnja, je verjetno najbolj znan rek bivšega premierja Marjana Šarca. Opozicija je že zakurila raženj, toda »zajca«, ki bi bil pripravljen prevzeti krmilo vlade, še vedno niso ujeli.

dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist