Lojze Peterle se je v zadnjih letih precej omehčal; po osamosvojitvi leta 1991 je bil predsednik vlade in takrat je marsikdo v njem videl transmisijo slovenske politične emigracije, ki naj bi, poleg Cerkve, začela pridobivati preveliko vlogo v slovenski družbi; bil je tudi pobudnik in zagovornik lustracije. Igor Bavčar in Janez Janša, ministra v njegovi vladi, sta se poleg drugih kar precej trudila, da bi ga spravila z mesta predsednika vlade.

Poslanci NSI eno govorijo in drugo delajo. Denimo 25. januarja letos so sporočili, da ne bodo podprli sprememb kazenskega zakonika, ker »prinašajo prevelika in nepotrebna tveganja«. Toda na glasovanju 31. januarja so z SDS in SNS nasprotovali umiku sporne novele z dnevnega reda.

Ni jih malo prepričanih, da nas tlači strankokracija. Tudi tokrat so glasni, med njimi je kar nekaj profesorjev in akademikov, ki bi radi strankam postavili meje z novim volilnim sistemom. K temu bi radi zavezali še Roberta Goloba kot verjetnega novega mandatarja. Sam sem drugačnega mnenja.

Robert Golob postaja glavna zvezda! Zdaj je predsednik Gibanja Svoboda, stranke, ki bo očitno kopija katere od strank KUL, le predsednik bo dobro obvladal teater – pri tem je še Marjan Šarec vajenec!

Je res z Robertom Golobom in njegovim Gibanjem za svobodo pred aprilskimi volitvami bolj ali manj jasno, kdo vse gre na volitve? Tudi prvi mož Krke je v kamere in mikrofone le dejal, da je dovolj heca in reklamiranja z njim kot mandatarjem. Povežimo Slovenijo naj bi dala mandatarja, ki bi se resno udaril z Janezom Janšo!? Prvi pogoj za tak šov bi bil, da bi vlada Jožeta Colariča politično zamenjala – tako kot Zorana Jankovića in Roberta Goloba – in iz njega naredila žrtev.

»Nobena panika ni potrebna, razmere v Sloveniji glede trga energentov so stabilne,« je 14. oktobra lani zatrjeval minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. »Kar zadeva cene električne energije in plina, smo na varni strani,« je vztrajal in dodal, da je vlada povprašala večje dobavitelje in ugotovila, da ti obvladujejo položaj.

Izključeni poslanec Desusa Robert Polnar je morda zakuhal referendum. Ker je nasprotoval dohodninski noveli in s tem višjim plačam. Kako je mogoče, da je tako nor ta po postavi gotovo najbolj pokončni mož v parlamentu.

Milan Kučan je prevzel Reporter? Nikakor ne. Kot ga ni leta 2011, ko je prvič dal intervju za našo revijo, in kot ga ni lani, ko smo ob njegovem 80. rojstnem dnevu objavili krajši pogovor z njim.

Naloga učitelja je, da poučuje, tožilca, da toži, odvetnika, da brani, sodnika, da razsodi, novinarja, da informira, raziskuje in dvomi. Ko ne dvomi ali ko mu ni več dovoljeno dvomiti, smo pravzaprav že na poti enoumja.

V ponedeljek se bo pokadil bel dim. Trgovec z elektriko bo sklenil konklave in obelodanil odločitev leta. Pred dobrim desetletjem je bila znamenje procesija, ki se je vila na Magistrat. Kot se je izkazalo, je bila dovolj dolga in njene priprošnje po ovinku izpolnjene.

Pri Vesni - zeleni stranki so za zeleno energijo. Pri čemer so prepričani, da poleg energije iz fosilnih goriv niti jedrska energija ne sme biti tretirana kot zelena. Še več, pravijo, da bi »neodvisna analiza resničnega potenciala proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov pokazala, da NEK 2 sploh ne potrebujemo.« Resnica je ravno obratna: brez drugega bloka nuklearke bo Slovenija odvisna od še več uvoza električne energija, ki ne bo zelena, od energetske stabilnosti pa se lahko poslovimo.

Kakšno neverjetno leto 2021! Ob vseh akcijah proti cepljenju in strahovih je preživel celo nekdo, ki se je sedemkrat cepil proti kovidu 19! In ob tem smo mi, večinoma cepljeni, gotovo zaslepljeni ali pa, kot je rekel Z. Janković – smo ujetniki, žrtve – kakšnih dvesto tisoč nevernikov, ki se nočejo cepiti.

Skrbno je zadnjič seštel predsednik republike. Od 351 funkcionarjev (predsednika republike, poslancev državnega zbora, državnega sveta, županov) bomo volili 97 odstotkov političnega razreda. Na preizkušnji volje ljudstva ne bo le osem poslank in poslancev evropskega parlamenta.

Nas Slovence mora nekaj res močno udariti po glavi, da se streznimo in verbalno ne pobijemo med sabo. Tudi leta 1990, po prvih demokratičnih volitvah, je bila huda besedna vojna med na novo nastalimi političnimi strankami, a kljub razlikam smo imeli srečo, da je bilo v politiki takrat vsaj nekaj resnih in odgovornih ljudi.

Po tistem, ko sem ali natančneje, ko smo spremljali spektakularno priprtje zidarskega barona, kako so ga »strpali« v vozilo, sem upal, da se bo Slovenija končno postavila na pota pravne države. Kjer bo roka pravice poskrbela, da bodo nepridipravi kaznovani.

Božič je! Tako je pokojni predsednik republike Janez Drnovšek prav pred petnajstimi leti razburjen dopovedal jeznim krajanom Dečje vasi. Tja je želel družini Strojan na lastno pest pripeljati kontejnerja, da bi ne bila izključena iz božično-novoletnega praznovanja. Kot bi Borut Pahor šel med jezne proticepilce razlagat, da jim ni mar za soljudi in vpiti nanje, da niso pravi kristjani z občutkom za solidarnost do soljudi.

Zadnje dni je v ospredju vsaj toliko kot omikron – Robert Golob. Bo politik ali bo s svojo firmo gradil sončne elektrarne? Res ne vem, ali bi bil Golob uspešen tudi v politiki, vsekakor je pa dober demagog. In kako je že rekel dr. M. Tajnikar? Obnaša se – kot da je državna firma GEN-I njegova last.

Državni zbor danes razpravlja o interpelaciji zoper okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki bo uspešna le v primeru, če bo za njegovo razrešitev glasovalo najmanj 46 poslancev.

Skupina mož, med katere je sodil nekaj mesecev tudi podpisani, je zadnjič ugotovila, da je največji dosežek vlade njen stati in obstati. Koalicija ni razpadla, opravila je celo predsedovanje EU – v brk protivladnim nevladnikom in mainstream medijev. Njen preživetveni nagon je močnejši.

Slovenski policisti se v teh dneh spominjajo akcije Sever (po njej so poimenovali svojo veteransko organizacijo) in čakajo na nove ali stare šefe, večina policijskih veteranov pa – ob pogledu na zdajšnjo slovensko politiko – skupaj z marsikom od nas razmišlja: za kaj neki smo se borili!? Zakaj jim dajemo pravico, da teptajo naše sanje!?