Najbolj je SDS izgubila referendum pri zakonu o RTV, kjer je za potrditev zakona glasovalo skoraj 63 odstotkov volivcev. Po trenutnih podatkih državne volilne komisije je zakon prišlo podpreti okoli 442 tisoč volivcev, nasprotnikov je bilo okoli 262 tisoč.
Podobno je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi podprlo dobrih 62 odstotkov volivcev, kar je po trenutnih podatkih DVK več kot 437 tisoč, nasprotnikov zakona pa je bilo približno 265 tisoč. Najmanj, a še vedno dovolj podpore pa so pričakovano volivci namenili zakonu o vladi, za katerega je glasovalo 56,65 odstotka volivcev oziroma po začasnih podatkih DVK več kot 397 tisoč, nasprotnikov je bilo približno 304 tisoč.
Na desnici se očitno ne obeta zgolj refleksija, ampak »boj, mesarsko klanje«. Volivci so sledili besedam premierja Roberta Goloba, da ob zaključku letošnjega super volilnega leta SDS in Janezu Janši jasno povedo: »Dosti te imamo, pojdi v penzijo, tja, kamor spadaš!«
Za uspeh referenduma bi morala SDS na volišča pripeljati najmanj 338.869 volivcev (številko bo natančno ugotovila DVK), poleg tega bi moralo priti več nasprotnikov zakona kot tistih, ki so glasovali za zakon. Torej, tudi če bi dosegli kvorum, a ga niso, je bilo volivcev, ki so podprli zakone, še vedno veliko več.
Volilna udeležba je bila po trenutnih podatkih več kot 42-odstotna, kar je zelo blizu volilne udeležbe pri lanskemu referendumu o zakonu vodah, ki se ga je udeležilo 46,46 odstotka volivcev, zavrnili pa so ga kar z 86,75 odstotka glasov.
Takrat so volivci večinoma glasovali proti Janševi vladi, verjeti je, da so tudi tokrat glasovali proti Janši, ki je novemu premierju Robertu Golobu še pred prevzemom funkcije onemogočil, da bi si oblikoval vlado po svojih zamislih, nato pa blokiral še novi zakon o RTVS in novelo zakona o dolgotrajni oskrbi.
Janševi SDS je torej na volišča uspelo pripeljati po dosedanjih podatkih okoli 300 tisoč ljudi, ki so glasovali proti zakonu o vladi, pri ostalih dveh zakonih pa nekaj več kot 260 tisoč. Na aprilskih državnozborskih volitvah je SDS prejela nekaj manj kot 290 tisoč glasov, njihov predsedniški kandidat Anže Logar pa je v prvem krogu prejel 296 tisoč glasov, v drugem pa več kot 412 tisoč.
Po drugi strani so vladne stranke in njihovi podporniki uspeli mobilizirati več kot 400 tisoč volivcev (pri zakonu o vladi malo manj), ki so verjetno bolj kot v podporo vladi glasovali proti SDS, zlasti pa proti Janši. To je ugotovil tudi prvak NSI Matej Tonin, ki je ob tem zapisal, da je na slovenski desnici potrebna temeljita samorefleksija: »Vsebinske dileme so bile potisnjene v ozadju, ljudje so se ponovno odločali zgolj ZA ali PROTI politiki, ki jo pooseblja Janez Janša.«
Tonin pravilno ugotavlja, da gre za že tretji letošnji poraz desne sredine: potem ko je izgubila parlamentarne in predsedniške volitve, je zdaj še izgubila trojni referendum: »Letošnje volitve so pokazale, da rezultati, kompetence in vsebina niso odločilne. Vsake volitve, v katerih se neposredno pojavi Janez Janša, postanejo iracionalne in emocionalne.« Zato Tonin v svoji NSI napoveduje temeljit razmislek in samorefleksijo o tem, kako naprej.
Janša mu ni ostal dolžan in ga je iz tujine okrcal, češ da bo NSI še naprej životarila pod 10 odstotkov, dokler bo zgolj sledila »sirenam in kritizirala tiste, ki se v teh razmerah še borijo«. Poraz je na tviterju razglasil za zmago: »Rezultat preko 40 odstotkov za predlog SDS je s tega vidika čisto OK.« Toda več kot 40 odstotkov je SDS dobila le pri referendumu o zakonu o vladi, pri drugih dveh pa manj.
Zanimivo je tudi, kako je direktor strankarske televizije SDS Boris Tomašič za poraz na referendumu okrivil »prestolonaslednika« Anžeta Logarja, ker se ni oglasil in pozval ljudi na volišča. Ne samo da jih ni pozval, sam je priznal, da nobene od referendumskih zahtev ni podpisal, pri zakonu o vladi pa je celo dal prav Golobovi vladi!
Na desnici se očitno ne obeta zgolj refleksija, ampak »boj, mesarsko klanje«. Volivci so sledili besedam premierja Roberta Goloba, da ob zaključku letošnjega super volilnega leta SDS in Janezu Janši jasno povedo: »Dosti te imamo, pojdi v penzijo, tja, kamor spadaš!« Za zdaj je šel zgolj v tujino, najverjetneje na dopust, umazano delo pa prepustil drugim. Ko bo prišel nazaj, pa se bo bržkone zgodilo »nekaj velikega«, ali pa morda končalo, še preden se bo sploh začelo.
In kaj se bo zgodilo z RTV Slovenija, ki je volivce najbolj privabila na volišče? DVK bo rezultate referenduma uradno objavila šele čez dva meseca, ko bo preštela vse žive in mrtve na dan referenduma ter tako določila kvorum. Dokler ne bodo rezultati uradni, zakon ne more veljati. V 30 dneh po začetku veljave novega zakona bo lahko izbran novi svet RTVS, ki bo nato v 30 dneh imenoval novo upravo, stara pa se bo zaradi prekinitve mandata najverjetneje pritožila na sodišče. Novinarje RTVS tako čaka še nekaj mesecev agonije. Kljub zmagi na referendumu!
