Po zmagi Pirc Musarjeve kroži šala, kako jo bodo predstavili, ko bo, če bo, povabljena na obisk v Belo hišo: »Predsednik Biden, na obisk je prišla odvetnica Melanie Trump.« Ahilova peta novoizvoljene predsednice so mednarodni odnosi. Ni še uradno prevzela poslov v predsedniški palači, že je tu prvi škandal. V intervjuju za avstrijsko radiotelevizijo ORF je izrazila prepričanje, da so manjšinske pravice v Avstriji »zgledno urejene«, in s tem razburila koroške Slovence. Pirc Musarjeva hitreje govori kot misli in je pravo nasprotje Boruta Pahorja. Slednji se je zavedal moči besede, a mu je kljub temu včasih ušlo, Pirc Musarjevi, ki bi bila rada moralna avtoriteta, bo še večkrat.
Anže Logar ne bo naredil ničesar mimo volje svojega šefa, ne bo drugi Gregor Virant. Nekaj velikega bi se lahko na slovenski desnici zgodilo samo v primeru politične upokojitve Janeza Janše.
Naslednjih pet let bo predsednica vseh Slovencev, ne samo dobrih 480 tisoč, ki so ji v drugem krogu dali svoj glas. Tudi tistih 411 tisoč, ki so glasovali za Logarja, dodatnih deset tisoč, ki so oddali neveljavno glasovnico, pa tudi največje kategorije – skoraj 793 tisoč državljanov, ki so ostali doma. Za Musarjevo je glasovalo samo 29 odstotkov vseh volilnih upravičencev, za Logarja pa 24, skoraj 47 odstotkov ni podprlo ne enega in drugega in so raje svojo odločitev prepustili dobri polovici, ki se je udeležila drugega kroga volitev predsednika republike. A Pirc Musarjevo je vseeno podprlo več državljanom kot odhajajočega predsednika Pahorja, ki je pred petimi leti dobil 378, pred desetimi pa 478 tisoč glasov. Volilna udeležba je bila obakrat več kot deset odstotkov nižja.
Poraženemu Anžetu Logarju misija nemogoče ni uspela. Postati prvi predsednik republike z desnega političnega pola. Po odstotkih je za tri točke presegel rezultat Barbare Brezigar iz leta 2002, a je po številu glasov zaradi nižje udeležbe ostal za njenim rezultatom. Logarju je uspelo že v prvem krogu preseči število glasov, ki jih je na aprilskih parlamentarnih volitvah prejela SDS, v drugem krogu je to razliko še opazno povišal. Na koncu je dobil dobrih osem tisoč manj glasov, kot znaša seštevek tistih, ki so na aprilskih parlamentarnih volitvah podprli SDS, NSI, Povežimo Slovenijo in Našo deželo. Ta podatek kaže, da ni segel čez sredino na levo, je pa segel proti sredini, saj je v prvem krogu dobil 16 tisoč glasov več kot SDS na zadnjih volitvah poslancev v državni zbor.
Predsedniške volitve niso enake parlamentarnim in se jih ne da povsem primerjati. Toda vseeno je Logarjev rezultat dokaz, da bi SDS lahko z bolj umirjeno politiko in novim obrazom na čelu stranke dosegla boljši rezultat in ponovno sestavljala vladno koalicijo. Kako bo Anže Logar politični kapital iz predsedniških volitev unovčil, pa je drugo vprašanje. Z izjavo, da »ko se ena vrata zaprejo in se druga odprejo« in da smo »danes na začetku nečesa velikega«, je ob razglasitvi rezultatov sprožil množico političnih špekulacij. Bo ustanovil novo desnosredinsko stranko, morda na mestu predsednika SDS po tridesetih letih vodenja zamenjal Janeza Janšo? Kaj pa, če bo nosilec liste SDS na prihodnjih volitvah leta 2024 v Evropski parlament?
Odgovor na vsa ta vprašanja ima človek, ki je vseskozi bil v ozadju Logarjeve predsedniške kandidature in bil na koncu pretežak mlinski kamen okrog njegovega vratu. Janez Janša bo odločil o nadalnji politični karieri Logarja: ali mu prepusti predsedniški položaj v SDS, ali da blagoslov novi desnosredinski stranki, ali pa ga postavi za nosilca liste SDS v Evropski parlament. Logar ne bo naredil ničesar mimo volje svojega šefa, ne bo drugi Gregor Virant. Nekaj velikega, o čemer je govoril na volilni večer, bi se lahko na slovenski desnici zgodilo samo v primeru politične upokojitve Janeza Janše, vse druge opcije so samo podaljševanje statusa quo. Morda na koncu iz vsega skupaj ne bo nič in se bo politični kapital Anžeta Logarja enostavno stopil.
V zadnjih desetih letih se je na desnici že odprlo nekaj debat o prihodnosti politične opcije, a so bile vse po vrsti v kali zatrte. Vsi, ki so javno podvomili o primatu Janeza Janše, pa diskreditirani s podtaknjenci, izdajalci, prodanimi dušami … Razprava o desnici po Janezu Janši še vedno ni mogoča. Iz sebičnih razlogov jo onemogoča človek, ki je desnico ugrabil, si podredil vse ključne akterje. Ki je iz nekdanje socialdemokratske stranke Jožeta Pučnika naredil svoje zasebno podjetje. Ki desnico pelje iz poraza v poraz do končne zmage.
