Mestni svetnik Levice, ki je nastopal kot neodvisni kandidat s podporo kulturnikov, je prejel skoraj 58 odstotka glasov, medtem ko Šrot okoli 42 odstotkov, kar je celo manj kot v prvem krogu, kjer je vodil s skoraj 47 odstotka glasov, Kovač pa dobrih 33 odstotkov. Pred drugim krogom ga je podprla tudi največja vladna stranka Gibanje Svoboda.
Mogočna dinastija Šrot je tako v zatonu. Bojan je leta 2007 celo prevzel SLS, dve leti pozneje je odstopil, pred šestimi leti pa tudi izstopil iz stranke in ustanovil svojo Celjsko županovo listo. Njegov brat Boško, ki je svojčas vodil imperij okoli Pivovarne Laške, ki je vključeval še časopisni hiši Delo in Večer, je končal v zaporu, najstarejši Srečko, ki je bil lokalni medijski mogotec, pa je umrl leta 2015.
Novega župana so dobili tudi v Novi Gorici, kjer je kandidat Gibanja Svoboda Samo Turel s skoraj 56 odstotki premagal dosedanjega župana Klemena Miklaviča. V Mariboru je svoj stolček ubranil župan Saša Arsenovič in z okoli 61 odstotkov glasov premagal nekdanjega župana Franca Kanglerja, s katerim se je pomeril že pred štirimi leti. V Kranju pa ostaja župan Matjaž Rakovec (SD), ki je z okoli 71 odstotkov glasov premagal kandidata desnice Iva Bajca.
Novega župana so dobili tudi v Krškem in Murski Soboti, saj prejšnja nista kandidirala. V Krškem je kriminalist Janez Kerin z okoli 55 odstotkov glasov premagal nekdanjega poslanca SNS Dušana Šiška, v Murski Soboti pa je kandidat SD Damjan Anželj s skoraj 65 odstotkov glasov premagal kandidata SDS Andreja Mešiča.
Nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v Brežicah vnovič izgubil boj z županom Ivanom Molanom, samostojnim kandidatom SDS, ki ga je premagal z s skoraj 53 odstotki. Tako se je klavrno končala njegova politična kariera.
Nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v Brežicah vnovič izgubil boj z županom Ivanom Molanom, samostojnim kandidatom SDS, ki ga je premagal z s skoraj 53 odstotki. Tako se je klavrno končala njegova politična kariera, potem ko je po izstopu iz SMC ustanovil svojo stranko Liberalni demokrati (LIDE), na koncu pa niti ni nastopil na državnozborskih volitvah. Takrat je svojo politično kariero končal tudi Zdravko Počivalšek, ki je SMC preimenoval v Konkretno, nato pa pogrnil z listo Povežimo Slovenijo.
Na županski stolček v Lendavi se vrača poslanec SDS Janez Magyar, ki je s 55 odstotki premagal izzivalca iz SD Ivana Koncuta. V poslanske klopi pa namesto njega prihaja Ivan Kosi, ki je nastopil v Ormožu. Magyar je edini uspešni županski kandidat iz poslanskih vrst, v prvem krogu so se poslovili Jelka Godec v Šentjurju, Zoran Mojškerc v Logatcu, Franc Rosec v Šoštanju in Dejan Kaloh v Mariboru (prav tako za županjo Ljubljane ni bila izvoljena poslanka Levice Nataša Sukič).
SDS pa ni uspelo svojega župana dobiti v Tolminu, kjer je njihovega kandidata Otona Bratuža z okoli 51,5 odstotka premagal kandidat SD Alen Červ. Prejšnji župan Uroš Brežan (Svoboda) se je preselil v vlado, kjer je minister za okolje in prostor, podobno kot prejšnji župan Murske Sobote Aleksander Jevšek (SD), ki je postal minister za kohezijo.
V Moravčah spet slavi župan Milan Balažic, ki je z okoli 59 odstotki premagal prejšnjega župana Martina Rebolja. Novega župana bodo dobili na Bledu, kjer je Anton Mežan z okoli 51 odstotki premaga dolgoletnega župana Janeza Fajfarja. Prav tako bodo novega župana dobili tudi na Jesenicah, kjer je kandidat SD Peter Bohinec z okoli 54 odstotki premagal dosedanjega župana Blaža Račiča.
Še bolj je z dosedanjim županom Ilirske Bistrice Emilom Rojcem pometel Gregor Kovačič (skoraj 64 odstotkov). V Izoli je dosedanjega župana Danila Markočiča premagal kandidat Gibanja Svoboda Milan Bogatič (okoli 57 odstotkov), v Piranu pa je Andrej Korenika z več kot 58 odstotkov glasov premagal nekdanjega poslanca Gašparja Gašparja Mišiča, medtem ko se je dosedanji župan Đenio Zadković poslovil že v prvem krogu.
Dolgoletna župana se bosta morala posloviti tudi v Trebnjem in Laškem. Nova trebanjska županja Mateja Povhe je kar z več kot 81 odstotki premagala Alojzija Kastelica, Marko Šantej pa z več kot 65 odstotki dosedanjega laškega župana Franca Zdolška (SLS).
Po podatkih državne volilne komisije je kar 138 županov nastopilo s samostojnimi kandidaturami, pred štirimi leti je bilo nestrankarskih županov 123.
Po podatkih državne volilne komisije je kar 138 županov nastopilo s samostojnimi kandidaturami, pred štirimi leti je bilo nestrankarskih županov 123. Med strankami je največ županov spet dobila SLS, vendar 15, kar je precej manj kot na prejšnjih volitvah, ko jih je dobila 26. Sledi SD s 14 župani (pred štirimi leti 16), ki je prehitela SDS z 12 župani (na prejšnjih volitvah 17), NSI pa je dobila kar 11 županov (enega več kot leta 2018). Gibanje Svoboda je dobilo tri župane (v prvem krogu županjo Osilnice Alenko Kovač, v drugem pa v Novi Gorici in Izoli).
Številke ne vključujejo županov, ki so člani strank, vendar so nastopili samostojno, kot denimo iz SDS Ivan Molan v Brežicah in Daniel Cukjati na Vrhniki ali pa iz NSI Matej Slapnik v Kamniku, prav tako tudi novi celjski župan Matija Kovač ni prištet k Levici, ki tako ostaja uradno brez župana.
V mestnih občinah ima SD kar štiri svoje župane (v Kranju, Velenju, Murski Soboti in na Ptuju), Gibanje Svoboda enega (v Novi Gorici) in Levica v Celju. SD je že v prvem krogu podprla tudi župana Tilna Kluglerja v Slovenj Gradcu, Svoboda pa župana Aleša Bržana v Kopru. Desnica v mestnih občinah nima nobenega župana, razen če štejemo Gregorja Macedonija v Novem mestu, ki so ga podprle vse desne stranke.
