Milan Kučan in Janez Janša sta večna. Številni drugi odhajajo, onadva ostajata. Bitka prestolov v zmajevi hiši traja že več kot trideset let. Pred božičnimi prazniki leta 2002 je pred predsedniško palačo, na rdeči preprogi pred postrojeno gardno četo, Milan Kučan predal posle svojemu nasledniku Janezu Drnovšku. Dve desetletji za tem je Slovenija dobila prvo predsednico države v svoji zgodovini. Nataša Pirc Musar naj bi povrnila ugled tej funkciji, je na zmagoviti večer drugega kroga predsedniških volitev v njenem volilnem štabu, na Ruski dači na obrobju Ljubljane, pokroviteljsko izjavil njen prvi podpornik Milan Kučan. V isti palači, samo na drugem vhodu, je bila prvega junija še ena, za državljane bolj pomembna in usodna primopredaja poslov med Janezom Janšo in Robertom Golobom. Novega predsednika vlade je pred parlamentarnimi volitvami prav tako podprl Milan Kučan.
Kučan ni šel v (politični) pokoj, nikoli ne bo šel. Tako kot Janša ne. Tudi pri tem sta si enaka. Do konca in naprej. Po Titu Tito, po Kučanu Kučan in po Janši Janša.
Prvi predsednik republike je največji politični zmagovalec leta 2022, največji poraženec pa večni predsednik SDS, ki bo letos na vrhu stranke zaznamoval 30 let. Milan Kučan bo sredi januarja dopolnil 82 let, Janez Janša jih je septembra 64. Kučan in Janša sta dve podobi istega kovanca, ki se medsebojno globoko prezirata in s tem svojim sovraštvom še naprej delita Slovence in zastrupljata politično krajino. Sta kot dvoglavi zmaj, ki sam sebe hrani in vzdržuje pri političnem življenju. Na začetku leta 2023 sta še vedno med prvo deseterico najvplivnejših Slovencev. Kučan tik pod vrhom Reporterjeve lestvice, takoj za predsednikom vlade Robertom Golobom, Janša na še vedno visokem desetem mestu. Politična Slovenija se še vedno vrti okoli Kučana in Janše. Pred dvajsetimi leti je pokojni Danilo Slivnik, avtor knjižnega bestsellerja iz sredine devetdesetih Kučanov klan, uokvirjeno sliko Milana Kučana, ko je odhajal s predsedniške palače, simbolično obesil na steno, dal na naslovnico revije Mag. Kakšna zmota. Kučan ni šel v (politični) pokoj, nikoli ne bo šel. Tako kot Janša ne. Tudi pri tem sta si enaka. Do konca in naprej. Po Titu Tito, po Kučanu Kučan in po Janši Janša.
Kučan je po neformalnem vplivu daleč pred Robertom Golobom, ki pa je kljub temu najbolj vplivni Slovenec zaradi premierskega položaja. Vodenje izvršilne veje oblasti daje največjo politično moč in s tem vpliv na življenje vsakega državljana. Da se Kučan in Golob nimata posebej rada, podobno kot se tudi Drnovšek in Kučan nista imela, ni skrivnost. Kučan je na levici vedno nad vsemi, tako se tudi obnaša. Je kot gospodar prstanov, novi politični obrazi pa so le potrošni material. Dovolj je le, da namigne, kdo bi bil predsednik vlade ali države, in trume levosredinskih volivcev vedno stečejo v tisto smer. Ko v njegovi politični kuhinji postane prevroče, ko se njegovi politični otroci preveč ravsajo med sabo, hitro znižuje temperaturo, a mu požara kljub svojemu velikemu neformalnemu vplivu vedno ne uspe pogasiti. Takrat potem pride na oblast vedno Janša. Za kratek čas, za leto ali dve, da se na levici spet konsolidirajo.
Vsakič, ko se zamenja oblast, se na Reporterjevi lestvici vplivnih Slovencev zamenja dobra tretjina imen, tokrat jih je kar 37. Kaj to v resnici pove? Da ima politika še vedno zelo zelo velik vpliv v družbi. Da se vpliv politike čuti v skoraj vseh družbenih podsistemih, tudi tistih, ki naj bi bili od politike avtonomni. V sferi civilne družbe, marsikje v gospodarstvu, tudi v zasebnem sektorju. Med prvimi desetimi po vplivu sta samo dva, ki nista iz politike, a sta vsak na svoj način povezana s politiko: šef Uefe Aleksander Čeferin in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Čeferin je po odhodu Melanie Trump iz Bele hiše najbolj vplivni Slovenec na globalni ravni, Kovačeva pa je daleč najbolj vplivna civilnodružbena aktivistka, ki lahko na referendumih mobilizira celo več ljudi kot Janez Janša, zato je na naši lestvici vplivnih tudi mesto pred njim.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
