Golob nima politične kilometrine v prvi ligi slovenske politike, marsičesa ne ve, zato dela napake in jih še bo. Ne samo zaradi svojega vihravega, primorskega temperamenta, ker (pre)hitro vleče poteze, pa bi jih moral včasih prej bolj premisliti. Da ga naslavljajo z »gospod predsednik« in se mu klanjajo, mu gotovo godi. Toda dober vladar bi moral imeti v ekipi svojih najbližjih sodelavcev tudi nekoga, ki bi mu nastavljal ogledalo, ki bi mu v obraz povedal, kar mu gre, ko bi počel neumnosti.
Pravijo, da je politika umetnost možnega. V demokratični družbi oblast ni neomejena, in to ne glede na še tako dober volilni rezultat. Afera Bobnar je bila velika lekcija Robertu Golobu in ni naključje, da je izbruhnila ravno po dobljenih referendumih, ko je bil predsednik Gibanja Svoboda na vrhuncu svoje politične moči. Golob je dobil opozorilo, da lahko politična podpora podobno hitro, kot je prišla, tudi odide. Lekcija ni prišla od opozicije, od na volitvah in referendumih potolčenega Janeza Janše, prišla je iz lastnih političnih vrst. Robert Golob bi se moral bolj bati prijateljev kot sovražnikov. Bolj koalicijskih partnerjev kot opozicije. Bolj stricev iz ozadja kot ospredja. Najbolj tistih, ki bi radi, da bi bil njihova politična marioneta. Da bi po političnem parketu plesal po njihovih taktih.
Robert Golob bi se moral bolj bati prijateljev kot sovražnikov. Bolj koalicijskih partnerjev kot opozicije. Bolj stricev iz ozadja kot ospredja. Najbolj tistih, ki bi radi, da bi bil njihova politična marioneta. Da bi po političnem parketu plesal po njihovih taktih.
Odstopljena ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je hitro odplesala svojo politično vlogo. Bila je le kmet na šahovnici, ni bila nobena Devica Orleanska, je pa kot mnogi politiki bolehala za božjim kompleksom in si tudi zato ob odhodu izbrala vlogo žrtve. A v resnici je Bobnarjeva žrtev sama sebe. Golob namreč ni bil prvi, ki ga je obtožila političnih pritiskov. V vladi Marjana Šarca je v vlogi generalne direktorice policije s prstom javno pokazala tudi na tedanjega notranjega ministra Boštjana Poklukarja.
To se je zgodilo nekdaj dni potem, ko je s funkcije predsednika vlade konec januarja 2020 na presenečenje vseh odstopil Marjan Šarec. Da »naj pomisli na svojo prihodnost«, ji je nekaj tednov kasneje med parlamentarnim nadzorom žugal poslanec SDS Žan Mahnič, z nastopom tretje Janševe vlade marca 2020 pa je takoj odletela s funkcije. Vsaka vlada si pač nastavi sebi lojalnega direktorja policije. Ni pa ravno pogosto, da dolgoletni karierni policist prevzame funkcijo ministra za notranje zadeve. Z imenovanjem Bobnarjeve na ta politični položaj se je Golob ustrelil v koleno. Ministrica ni zmogla iz svoje policijske kože. Formalno je bila političarka, a dejansko še naprej policistka. Z veliko prijatelji in zavezniki na policiji, ki so skupaj preživeli tako leve kot desne vlade.
Vplivni »strici iz ozadja« slovenske levice so Bobnarjevo uporabili in zlorabili za politični obračun z Robertom Golobom. Gospa si je morda res domišljala, da je politični faktor, da bo z ministrske funkcije odšla direktno v kabinet novoizvoljene predsednice Nataše Pirc Musar, a je dobila košarico, saj naj bi njeno zaposlitev odsvetoval prvi stric vseh stricev, nekdanji predsednik republike in partije Milan Kučan. Slednji, stari politični lisjak, je hitro sprevidel, da so šle stvari v konfliktu Bobnar-Golob predaleč in je v zakulisju začel umirjati močno razgrete politične strasti.
Tatjana Bobnar je bila le kmet na šahovnici, ni bila nobena Devica Orleanska, je pa kot mnogi politiki bolehala za božjim kompleksom in si tudi zato ob odhodu izbrala vlogo žrtve.
Zanimivo, da tudi Gregor Golobič ni šel v direktni napad na Goloba, da so njegove misli po družbenih omrežjih prenašali njegovi posredniki, Bogdan Biščak denimo, in še nekateri drugi iz kroga propadle stranke Zares. Po Golobu tudi ni udarila predsednica SD Tanja Fajon, v ogenj so tudi tokrat poslali strankin podmladek. Socialni demokrati veljajo za najbolj politično skorumpirano stranko, s široko razvejenim omrežjem v državnih in paradržavnih strukturah, številni njihovi člani pa so nezadovoljni z Golobom, ker niso dobili položajev, poslov ali pogodb, ki so si jih obetali. Zato najbolj med vsemi v koaliciji prav v SD rovarijo proti krogu Roberta Goloba.
Z imenovanjem Bobnarjeve na ta politični položaj se je Golob ustrelil v koleno. Ministrica ni zmogla iz svoje policijske kože. Formalno je bila političarka, a dejansko še naprej policistka. Z veliko prijatelji in zavezniki na policiji, ki so skupaj preživeli tako leve kot desne vlade.
Za 53-letno Tatjano Bobnar je že skoraj tri desetletja dolga policijska kariera na različnih (vodstvenih) položajih. Bobnarjeva je del problema, ne del rešitve, da je slovenska policija takšna, kot je. Da zna loviti večinoma kurje tatove, pri pregonu najhujših oblik kriminalitete pa iz takih in drugačnih razlogov pogosto odpove. Kdaj nazadnje so organi pregona pri nas odkrili kak večji korupcijski škandal, ki je segal v politične vrhove? Nazadnje, in to daljnega leta 2000, so pri podkupovanju ujeli državnega sekretarja Borisa Šuštarja. Pri nas se tudi zaradi nesposobne policije očitno ne more zgoditi korupcijski škandal, ki zadnje dni pretresa Bruselj, ko so polne vrečke bankovcev (podkupnine iz Katarja) našli pri podpredsednici Evropskega parlamenta Evi Kaili.
Če verjamete, da v Sloveniji med politično elito ni korupcije, potem ste med tistimi naivneži, ki verjamejo tudi, da svizec zavije čokolado … Pa vesel božič!
