Na volitve je šlo v drugem krogu 25 tisoč volivcev več kot v prvem! Če so vsi ti volili Logarja, potem jih je s t. i. leve sredine v drugem krogu Logarja volilo še 52 tisoč. Mislim, da je agencija Valicon Logarjev domet ocenila okoli 350 tisoč glasov, najbrž ob podobni volilni udeležbi. To so gotovo podatki za analitike in tudi za politične stranke, predvsem pa najbrž za SDS in tudi za zdajšnje koalicijske stranke: kako ravnati, kako vladati, da se bodo ohranili tudi ko, in če ne bo, več volivcev PROTI!? Marsikdo zdaj sprašuje, ali bo Logar unovčil to svojo podporo? Ali pa bo dobrih 411 tisoč volivcev pustil na cedilu? Vljudno jih je nekako predal N. Pirc Musar, jim predlagal, da ji čestitajo, nanjo pa apeliral, naj bo predsednica tudi njim.
N. Pirc Musar se bo zanesljivo zelo potrudila kot predsednica države. Je človek, ki stvari ne izpušča iz rok. Kaj bo to pomenilo za R. Goloba in T. Fajon, pa je drugo vprašanje. Ni rečeno, da bi jima ne bilo morda celo lažje, če bi bil predsednik A. Logar. Golob ima svojo držo, samozavest, nekako si je že izboril prednostno mesto, Fajonova pa ji bo težje kos; N. Pirc Musar zna iti naprej kot tank. Je delovna, operativna, morda celo bolj primerna za predsednika vlade kot države, njene prve izjave, intervjuji so bili spodobni, vprašanje pa je, koliko zna oz. bo znala biti diplomatska.
N. Pirc Musar se bo zanesljivo zelo potrudila kot predsednica države. Je človek, ki stvari ne izpušča iz rok. Kaj bo to pomenilo za R. Goloba in T. Fajon, pa je drugo vprašanje. Ni rečeno, da bi jima ne bilo morda celo lažje, če bi bil predsednik A. Logar.
To je za funkcijo predsednika države precej pomembno, še posebno na mednarodnem prizorišču. Morda je dobro, da je že pred nastopom funkcije spoznala, da so prehitro izrečena stališča lahko težava: za ORF je izjavila, da je položaj slovenske narodnosti dokaj zgleden, vemo pa, da ni tako, in slovenska narodnost na avstrijskem Koroškem je takoj poskočila. Pirc Musarjeva se je seveda hitro opravičila.
Ko so novinarji spraševali, če sta se na prvem srečanju B. Pahor in N. Pirc Musar pogovarjala o izjavah, ki jih je izrekla, češ da ne bo tiho, da se bo pogosteje oglašala kot zdajšnji predsednik, se je Pahor kar muzal. Pahorjev način ni bil tak, da bi stopil pred mikrofone in pred kamere in kar okrcal zdaj tega ali onega, novinarske konference je sicer imel zelo pogosto kot predsednik vlade. Kot predsednik republike pa je skušal soočiti sprte strani, da bi našli skupno rešitev.
Tako je storil npr. tudi pri problematiki STA, ko je vabil U. Urbanijo iz Ukoma in prvega človeka agencije B. Veselinoviča. Dogodki niso bili obešeni na veliki zvon. Po odhodu Veselinoviča iz STA bi lahko rekli, da se je zadeva pomirila, da je poleg vsega drugega šlo tudi za osebni spor in ga je bilo dokaj nemogoče zgladiti. Pahor ni bil »gromovnik«, kar bi najbrž bilo za predsednika tudi nesprejemljivo.
Pirc Musarjeva ima tudi močne, zahtevne in spretne podpornike, zdaj »strice iz ospredja«, ki se ne bodo »dali kar tako« in so večinoma politično močno opredeljeni in tudi izključujoči. Jim bo podlegla? Ali bo skušala biti vendarle osebnost, trdna in neomajna predsednica vseh? Tudi mesto, težo v odnosu do vlade si predsednica republike, kljub funkciji, šele mora pridobiti. Predsedniška funkcija ni enostavna, položaj oz. prvo mesto je zgolj na papirju, v stvarnosti, na političnem prizorišču pa si je svoj prostor treba znati priboriti. V Sloveniji je bilo med predsednikom republike in vlado pogosto dokaj napeto razpoloženje, ki ga ni bilo mogoče skriti.
Tega najbrž vsaj v prvih mesecih zdaj še ne bo, v času, ko bo Pirc Musarjeva še lovila predsedniško abecedo. B. Pahor je to znal dobro premagovati. Če se ne bodo strinjali in vlekli vsak na svojo stran, bo slabo za nas vse; a znali bomo razbrati, kdo ima prav. In tistega bomo tudi podprli. R. Golob ima nekaj prednosti, pol leta se že uči, tudi na svojih napakah, čeprav si je prav v zadnjih dneh spet nastavil mino, ko je mimo koalicijskih partnerjev postavil nadzornike SDH. Kazati svojo premoč, vsemogočnost in partnerjem tako javno povedati, da so zgolj asistenti, je lahko kratkovidno. Opozicija znotraj koalicije je zanesljivo nevarnejša od uradne opozicije.
Ob srečanju z zdajšnjim predsednikom B. Pahorjem je N. Pirc Musar dejala, da jo najbolj zanima proces Brdo-Brioni. Se bo zmogla postaviti na čelo procesa? Najbrž samo, če bo znala stati korak zadaj in drugim predsednikom v procesu povedati, pokazati, da so pomembni. Izjavila je sicer, in tudi Pahor se je strinjal, da je korak nazaj mogoče hitro narediti, naprej pa zelo težko. A v nekaterih primerih je modro ostati nekoliko zadaj.
B. Pahor je bil v domačih medijih in v delih prevladujoče – trendovske – mnenjske javnosti pogosto kritiziran in podcenjen. Med ljudmi in tudi v mednarodni politiki si je ustvaril razmeroma dober ugled, skoraj desetletje je bil doma najbolj priljubljen politik. Upajmo, da mu bo to uspelo unovčiti; zlasti za Zahodni Balkan, kjer razmere zelo dobro pozna, bi lahko bil zelo koristen. Bo nova predsednica znala in zmogla to uporabiti? Sprva bo morda mislila, da lahko postori vse sama, a dober vodja ve, da je zelo pomembna delitev dela. Vprašanje je tudi, kaj bo želel oz. hotel B. Pahor. Gotovo bo potreboval nekaj počitka in premisleka, saj po desetih letih predsednikovanja in po desetletjih najvišjih funkcij v državi zdaj pristaja na tleh stvarnosti, česar se najbrž ne bo lahko takoj privadil.
