Dva dni pred dnevom državnosti evropski poslanec Vladimir Prebilič razkriva odločitev o svoji politični prihodnosti. Pričakovati je, da bo ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na državnozborskih volitvah. Razkrivamo, kdo so njegovi podporniki in kdo je zadržan glede njegovega političnega projekta ter kakšne so sploh njegove možnosti za uspeh.

Zakaj je Milan Kučan podprl Roberta Goloba in ne Vladimirja Prebiliča? Zakaj je sedanji premier dobil blagoslov »strica iz Murgel«, evropski poslanec, ki v teh dneh z novo stranko vstopa v slovensko politično areno, pa ne? Prebilič si je Kučanove podpore želel, jo tudi pričakoval, na koncu pa je na srečanju z nekdanjim predsednikom republike in partije ni dobil. Svoje razočaranje je nato prostodušno delil z javnostjo.

Referendumov v koaliciji se ne bojimo, stojimo za svojim delom, pravi koordinatorica Levice ministrica Asta Vrečko. A zakona o medijih si vendarle ne upajo dokončno potrditi, da bi ga ne zmlela referendumska mašinerija SDS.

Ajatola Ali Hamenej, 86-letni trenutni vrhovni voditelj Irana, je figura, ki je že skoraj štiri desetletja v središču iranske politike in religije. Njegova moč in vpliv sta postala resno ogrožena, saj so v zadnjih dneh številni njegovi ključni vojaški in varnostni svetovalci izgubili življenje v izraelskih zračnih napadih.

V Ljubljani prebivam že skoraj tri desetletja in v tem času se mi je zgodilo toliko reči, da bi lahko tarnala tri dni, od večera do jutra, o nevarni prestolnici. Kraja dragega kolesa in lepih sončnih očal ter za vekomaj izgubljena denarnica so samo tri konkretne zoprnije, ki so me doletele

»Pritlehnite«, politiki, streznite se! In ne hodite Milana Kučana spraševat, ali vas podpira ali ne. Uporabite tudi svojo glavo! Tistega, ki bi ga Kučan podprl, mu bi bivši predsednik sam prišel povedat.

Tokratni projekt Lare Jankovič, njenega Zavoda LibertArt, v koprodukciji z Gledališčem Koper, je pustil vendarle nekoliko mešane občutke. Pa čisto natančno ne vemo, kaj nas je (najbolj) zmotilo, a zagotovo odlični pianist Samo Hude ne. Zaradi njega je bilo spremljanje predstave mnogo znosnejše in je (po večini le) njegov doprinos zagotovil pridih pravega kabaretnega vzdušja.

Misel, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ki jo pripisujejo pruskemu vojaškemu teoretiku von Clausewitzu, se zdi vseeno bolj humanistična od teze, da je vojna naravno stanje človeštva in da je mir v bistvu le obdobje med dvema vojnama. Kajti če sodimo po dinamiki človeške civilizacije zadnjih let, je daljše obdobje miru za nami. Prihaja čas nestabilnosti, regionalnih spopadov in vojn, nasilja, protestov in kriz. Nič kaj prijetni obeti za prihodnost torej.

Stanje latentne državljanske vojne očitno koristi tudi Kučanu, ne samo Janši, pri čemer ima prvi predsednik prav, ko pravi, da je Janša že trikrat vodil državo in bi lahko pokopal žrtve povojnih pobojev, če bi hotel.

Po neuspešnem dogovarjanju parlamentarnih strank za uvedbo preferenčnega glasovanja v proporcionalnem volilnem sistemu sta se nekdanja ustavna sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Ciril Ribičič zavzela za kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, preostalih 44 pa še naprej po proporcionalnem sistemu.

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek prednostno gradi železnice, ceste pa zanemarja. Premier Robert Golob je pred volitvami celo podprl moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Politika ne posluša stroke, ki je že pred 15 leti opozarjala na kolaps na cestah, kakršen se nam dogaja. Probleme bi lahko precej rešil tretji vozni pas na avtocestah, katerega gradnjo blokirajo upravni postopki in pritožbe neizbranih ponudnikov.

Od leta 2020 zgodovinar in dr. osnovnega bogoslovja Nik Trontelj koordinira delo pri reviziji krivičnih kazenskih obsodb duhovnikov, redovnikov in redovnic. Svoje delo so pred dnevi člani delovne skupine dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Janez Juhant in naš sogovornik predstavili v knjigi Težka pot do pravice (Založba Družina).

»Ja, zdaj je še zelo sramežljiv, kar pa je zelo verjetno posledica tega, da se še ni privadil na nove prostore. Sicer je zelo ješč, saj poje okoli 30 kilogramov mesa na teden, oskrbniki pa so zelo zadovoljni, da je začel sodelovati pri veterinarskih treningih,« nam razloži Petra Vrh Vrezec, biologinja ter pedagoška delavka iz ZOO Ljubljana.

Ko je Janševa vlada leta 2007 Aerodrom Brnik preimenovala v Letališče Jožeta Pučnika, so se nekateri neokusno šalili, da bo nesrečni Pučnik ob morebitni megli spet zaprt. Toda bolj kot z meglo imajo nemški lastniki edinega pravega letališča v Sloveniji danes težave s počasi rastočim številom potnikov, dolgoročno strategijo razvoja in prometno infrastrukturo

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

Bela hiša ima Ameriko tam, kjer jo hoče. Po liberalnih mestih se je razvnel upor, ki ga konservativno podeželje prezira ali vsaj ne razume. Na ulicah je vojska, ne samo rezervisti Narodne garde, ampak tudi marinci. Demokratski politiki se lovijo med podpiranjem protestov in obsojanjem nasilja. A enačba ima neznanke tudi za predsednika – ljudje so vse bolj nezaupljivi do nasilnih izgonov in iskre se lahko hitro razvnamejo v vsesplošno nejevoljo.

Pred dnevi je Avstrija doživela eno najhujših tragedij v svoji zgodovini, ko je 21-letni Arthur A. (njegov priimek naj bi se po navedbah v spletnih skupnostih in v lokalnih avstrijskih medijih glasil Achleitner) na graški gimnaziji, ki jo je nekoč tudi sam obiskoval, izvedel morilski pohod, ki je terjal deset življenj. Dogodek je šokiral tako avstrijsko kot širšo svetovno javnost in sprožil številna vprašanja o Arthurjevem življenju, motivih in načrtovanju napada.

Na desnici je preveč petelinov na premajhnem gnoju, je pred nekaj meseci razlagal stanje Lojze Peterle. Isto je prejšnji teden povedal tudi Milan Kučan – ampak za levico.

V teh dneh je precej govora o potencialnem tretjem bloku v slovenski politiki, v katerega bi se združila četverica manjših strank in sestavila vlado brez Janeza Janše in Roberta Goloba. Prejšnji teden pa se je pokazala še ena opcija – četrti blok rusofilov in prijateljev Viktorja Orbana v slovenskem parlamentu.