Nakup je malce tragikomičen, saj je eden od razlogov, da so šle SŽ v investicijo, tudi žalostno dejstvo, da železnice redno najemajo Nomagove avtobuse za prevoze železniških potnikov, kadar je njihova pot zaradi del na tirih prekinjena – takih nadomestnih prevozov je že okoli 50 na dan.

V Slovenskih železnicah so ob sklenitvi posla, ki so ga v teh dneh dokončno »požegnali« slovenski in avstrijski regulatorji, poudarjali potrebo po dostopnejšem in učinkovitejšem javnem prevozu, ki naj bi ga omogočalo enotno lastništvo vlakovnega in avtobusnega prevoznika. A Nomago je bil že od leta 2022 v polovični lasti Slovenskih železnic, pa se za povprečnega uporabnika v tem času ni izboljšala ne izkušnja vožnje z vlakom ne z avtobusom.

Vlaki imajo nesprejemljive zamude, avtobusov pa je pogosto premalo – bodisi na linijah vozijo preredko bodisi jih ni dovolj za vse potnike, ki se želijo peljati z avtobusom. Uvoženi vozniki, ki ne poznajo poti, ali neuporabni vozni redi pa so sploh zgodba zase.

Poglaviten razlog, zakaj so šle Slovenske železnice v nakup Nomaga, je finančni. Največji avtobusni prevoznik je kljub nizkemu standardu svojih storitev lani ustvaril 123 milijonov evrov prihodkov, letos naj bi jih imel 170 milijonov. Znaten del tega denarja pride iz državnega proračuna, saj je Nomago največji izvajalec medkrajevnih, šolskih in delavskih prevozov, milijone pa mu prinašajo tudi subvencije za vozovnice šolarjev, dijakov in študentov ter za brezplačne vozovnice upokojencev in invalidov.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki bdi nad javnim potniškim prometom, je lani za nadomestilo za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vsem avtobusnim prevoznikom izplačalo kar 234,3 milijona evrov. In spomnimo se, kako so lani besneli župani, ko so se cene šolskih prevozov skoraj podvojile, zaradi regionalnih monopolov prevoznikov pa so morale občine sprejeti pogoje Nomaga ali Arrive.

Za povprečnega potnika se torej s priključitvijo avtobusnega prevoznika železniškemu ne bo prav nič spremenilo. Avtobusov bo morda več, a še vedno jih bo ponekod premalo za vse potnike. Novi vlaki na zastarelih tirih bodo še naprej tako zelo zamujali, da bodo jezni potniki zahtevali, naj se šefi SŽ za kazen vozijo z njimi.

Samo pritožbe bodo lahko po novem prihajale na en naslov – za zdaj še na Kolodvorsko 11, čez dve leti pa v novozgrajeni kompleks Emonika, kamor bodo Slovenske železnice, kot se za uspešno državno družbo spodobi, preselile svoj sedež.