Ponovno oživela afera Epstein ima vse elemente za klasičen politični škandal – vse obsežnejše prikrivanje dokumentov, skoraj vsakodnevno poplavo škodljivih razkritij, anonimne visoke uradnike, ki obtožujejo drug drugega, v kongresu politiki z obeh polov pozivajo k preiskavam. Hkrati merjenja javnega mnenja kažejo na strmo padanje podpore predsedniku.

Upanje Bele hiše, da bodo ob umirjanju vala kritik znotraj gibanja MAGA (angleška kratica gesla Naredimo Ameriko spet veliko) lahko javno razpravo preoblikovali v svojo korist, je sredi prejšnjega tedna načela anketa časnika Washington Post, v kateri je dobra polovica Američanov dejala, da novicam o aferi posveča veliko ali vsaj nekaj pozornosti, pri čemer je večina demokratov in neodvisnih volivcev zelo kritična do predsednikovega delovanja, mešane občutke imajo celo republikanci. Večina Američanov močno podpira objavo vseh dosjejev o primeru Epstein in sumi, da dokumenti vsebujejo neprijetne informacije o Trumpu, o demokratih in milijarderjih. »To je ena tistih stvari, ki se za določen del volivcev nikoli ne bo umirila, ne glede na razplet,« je za časnik dejal neimenovan visoki uradnik vlade.

Trumpu želijo zagotoviti kritje

Olje na ogenj prilivata odziv Bele hiše in ministrstva za pravosodje, saj se zdi, da nimata jasne strategije, kako se soočiti s krizo, razen da državljane pozivata, naj že vendar pozabijo nanjo. Zato demokrati skušajo pograbiti priložnost za politični protinapad, čeprav so v središču afere tudi njihovi visoki politiki in donatorji. Minulo sredo so demokratski senatorji uporabili republikansko taktiko in spihali prah s skoraj stoletje starega in redko uporabljenega zakona, ki omogoča, da lahko pet članov odbora za vladne zadeve zahteva objavo informacij.

Če se Bela hiša ne bo odzvala, bodo to dosegli prek sodišča, kar se zdi skoraj zagotovljen razplet, saj vrh republikanske stranke predsedniku kljub uporu med volivci stoji ob strani. Vodja poslanske zbornice Mike Johnson je raje precej prezgodaj razglasil poletne počitnice, samo da bi se izognil politično škodljivim glasovanjem v zvezi z Epsteinovo zmešnjavo. Kar so komentatorji označili za dramatičen dokaz panike v kongresu, saj so medtem različni poslanski odbori že trikrat odločali o novih preiskavah. »Zagotoviti mu želimo kritje,« je priznal republikanski senator iz Oklahome Markwayne Mullin.

Profimedia

Kritje za neprijetna vprašanja, kaj je predsednik vedel in kdaj je to vedel. Še posebej potem, ko je časnik Wall Street Journal razkril, da naj bi mu pravosodna ministrica Pam Bondi že maja zasebno povedala, da se njegovo ime pojavlja v Epsteinovih dosjejih. Kar pomeni, da je sredi julija javno lagal, ko so ga novinarji spraševali o tem in je dejal, da to ne drži. Prav Bondijeva je objavo dosjejev o primeru Epstein poudarjala kot eno od svojih ključnih dejanj po prevzemu ministrstva.

Njena obljuba je okrepila vznemirljivo pričakovanje med člani Trumpove desničarske baze, da bodo doslej nerazkriti dosjeji vpletli bogate in vplivne prijatelje spolnega prestopnika. Tudi predsednik je v preteklosti pogosto pihal v ogenj teorij zarot, med kampanjo dejal, da »ne bo imel težav« z objavo. Sedanji direktor zvezne policije FBI Kash Patel in njegov namestnik Dan Bongino sta bila v prejšnjem življenju med najglasnejšimi spletnimi vplivneži, ki so zahtevali razkrije. Potem je prišla hladna prha, da ni kaj videti in objave ne bo, zvezna policija pa je dodala, da ni v ozadju nikakršne zarote.

Vztrajna novinarka

Epsteinova zgodba je kot ustvarjena, da prede prejo teorij zarot 21. stoletja. Premožni in skrivnostni ameriški finančnik z zasebnim letalom in otokom se je družil z bogatimi, slavnimi in vplivnimi z vsega sveta. V njegovem družabnem krogu so bili med drugimi nekdanji predsednik Bill Clinton, britanski princ Andrew, nekdanji izraelski premier Ehud Barak, eden prvih tehnoloških milijarderjev Bill Gates, sloviti čarodej David Copperfield in seveda Trump. Šušljanja o razvratu finančnika so prvič postala dejstvo, ko so ga starši 14-letne deklice leta 2005 prijavili policiji zaradi spolnega nadlegovanja hčere na njegovem domu na Floridi.

Preiskava je razkrila zlorabe 36 deklet, toda zaradi spornega dogovora s floridskim tožilcem Alexom Acosto o priznanju krivde se je izognil zveznim obtožbam, zaradi katerih bi se lahko soočil z dosmrtno zaporno kaznijo. Za dve blažji obtožbi je bil kaznovan z nekaj manj kot 13 meseci precej sproščenega zapora. Tajni dogovor je ustavil preiskavo FBI in podelil imuniteto vsem morebitnim sozarotnikom, kar si je bilo mogoče razlagati kot zaščito vpletenih vplivnežev.

Toda Julie Brown, preiskovalna novinarka časnika Miami Herald, ni odnehala, v seriji člankov je leta 2018 razkrila sporni dogovor, naštela kar 80 domnevnih žrtev zlorab, nekatere so bile stare komaj 13 let. Osem jih je javno opisalo svojo izkušnjo. Leto kasneje so Epsteina newyorški zvezni tožilci ponovno aretirali in obtožili trgovine z mladoletniki za spolne namene, a sojenja ni dočakal. Mesec dni po aretaciji so ga 10. avgusta 2019 našli obešenega v zaporniški celici, storil naj bi samomor. Okoliščine njegove smrti sta dodatno zameglila dejstvo, da so malo prej v zaporu ustavili poseben nadzor nad Epsteinom zaradi nagnjenosti k samomoru, in težave s posnetki nadzornih kamer, kar je le spodbudilo ugibanja o zloveščih scenarijih. Po njih je bil samomor zrežiran, njegov umor naj bi naročili vplivni ljudje, ki so želeli prikriti vpletenost v njegovo omrežje prostitucije in pedofilije.

Profimedia

Po teoriji zarote jih je Epstein s svojim zasebnim letalom vozil na svoj otok, kjer so se prepuščali nezakonitim spolnim dejanjem. Pri tem jih je z britansko družabnico Ghislaine Maxwell na skrivaj snemal, da bi imel vzvode za izsiljevanje. Najbolj paranoične različice pravijo, da so bile pedofilske zlorabe le postranski motiv celotne operacije trgovanja z ljudmi, osrednji naj bi bilo zbiranje informacij za izsiljevanje vplivnih posameznikov, s čimer naj ne bi samo širil svojega bogastva in vpliva, ampak tudi deloval v povezavi z obveščevalnimi agencijami.

Preplet zarot

Kot vsa zarotniška ugibanja tudi Epsteinovo temelji na zrnih resnice in na najglobljih strahovih Američanov, kako deluje oblast. Desetletja je vsem na očeh brezsramno kršil zakone in norme spodobnosti, a ostajal nekaznovan. Kar je krepilo (ne napačno) prepričanje, da (ameriška) elita igra po svojih pravilih, vzvišenih nad pravičnostjo in odgovornostjo. Zaradi statusa newyorškega finančnika in filantropa so se teorije še posebej plodno razcvetele pri trdi desnici. Analiza javne radijske mreže NPR izpred treh let je pokazala, da je spletno razpredanje o Epsteinu skoraj v celoti živelo na konservativnih portalih, kot sta The Daily Wire in Western Journal, oba medija z zajetnim občinstvom na družbenih omrežjih in težnjo, da profesionalno novinarstvo prepakirata v pripovedi o trpinčenju konservativcev.

Razmeroma hitro je prišlo do prepleta z drugimi teorijami zarot, kot sta Pizzagate – prepričanjem, da je vrh demokratske stranke povezan v pedofilsko mrežo za trgovanje z otroki, ki naj bi po nekem čudnem ključu imela sedež v washingtonski piceriji Comet Ping Pong – in njeno nadgradnjo, gibanjem QAnon, po katerem ZDA vodi klika (demokratskih) pedofilov, ki častijo Satana in so del svetovne mreže za zlorabe otrok, z obema pa bo pometla skrivnostna oseba Q. To je v gibanju MAGA pripeljalo do domišljijske upodobitve Trumpa kot mitskega junaka, ki se spopada s satansko kliko, ta pa ga nepravično blati in ga je leta 2020 ogoljufala za drugi mandat. Prav verniki QAnona so bili močno gibalo množice, ki je 6. januarja 2021 vdrla v ameriški kongres.

Takšno prepričanje je toliko bolj bizarno, ker je že leta jasno, da sta Trump in Epstein dolgo prijateljevala. Čeprav ni javnih dokazov, da bi predsednik sodeloval v nečednem početju finančnika, je dovolj nerodno, da na plan prihajajo novi dokazi o njuni povezavi. Epstein se je udeležil druge Trumpove poroke, ta naj bi za spominsko knjigo ob 50. rojstnem dnevu prispeval »prostaško« risbico in željo, da bi bil »vsak dan še ena čudovita skrivnost«, so poročali v časniku Wall Street Journal. Predsednik je slednje zanikal in lastnika Ruperta Murdocha tožil zaradi obrekovanja, kljub temu da je avstralski medijski tajkun s svojo konservativno ameriško televizijo Fox News v veliki meri zaslužen za politični vzpon Američana.

Predsednik, ki je obsojen zaradi spolnega nadlegovanja, več žensk ga je obtožilo spolnih napadov, sam pa se je hvalil, kako jih grabi za mednožje, bo težko kogarkoli prepričal, da poročanje o domnevni voščilnici maže njegovo podobo. Ampak za sabo ima težo najmočnejše politične funkcije v državi. Njegova volilna baza razume, da niso volili za moralno neoporečnega človeka, a so za zdaj zavračali možnost, da je vedel za Epsteinovo kriminalno dejavnost.

Profimedia

Najglasnejše privržence gibanja MAGA predvsem jezi, da ima po njihovem predsednik možnost opraviti s kriminalci – predvsem so pričakovali potrditev sumov o pedofilskem omrežju znanih demokratov in ljudi v državnih institucijah, ki jim pomagajo prikrivati resnico –, da jim je obljubil ukrepanje, sedaj pa se ga izogiba. Zlovoljnost je odlično ubesedila nihče drug kot MAGA poslanka iz Georgie Marjorie Taylor Greene: »Če boste ljudem, ki vas podpirajo, govorili o izdaji globoke države, o vmešavanju v volitve, o izsiljevanju in zlobnih kabalah bogate in vplivne elite, potem se morate lotiti vsakega sovražnika ljudstva. Če ne, se bo baza obrnila in ni več poti nazaj.«

Nevarno trgovanje

Sveti gral baze je »Epsteinov seznam«, domnevni spisek premožnih strank, ki naj bi uporabljale storitve njegove mreže. Ne samo pravosodna ministrica, ki ima politični interes ugajati svojemu šefu, tudi preiskovalna novinarka Brownova trdi, da ni dokazov o njegovem obstoju. Toda MAGA gorečneži so prepričani, da se motita, ali celo huje, lažeta. Posebej Bondijeva, ki je kmalu po nastopu funkcije dejala, da Epsteinova mapa čaka na njeni delovni mizi. Kar so verniki v zaroto razumeli kot seznam vplivnih moških, ki so zlorabljali dekleta, ministrica se sedaj izvija, da je mislila na celoten dosje.

Teorije zarot poganjajo preproste, dramatične razlage sveta, s katerimi dolgočasne in včasih zapletene podrobnosti predstavijo na način, da so vsem razumljive. Ponavadi so sprte z dejstvi, toda njihovi pomembni deli so še vedno resnični, zato je zgodbo o Epsteinu treba razumeti kot basen o tem, kako v 21. stoletju deluje oblast v ZDA, v Politicu ugotavlja komentator Dan Brooks.

Njegova razlaga za smrt finančnika je slabo voden zapor s slabo delujočo opremo in preobremenjenimi pazniki. »To je zgodba o sistemu, ki nizkim davkom in visokim dobičkom daje prednost pred tem, kako dobro karkoli dejansko deluje, pri čemer stroške in plače znižuje na račun dolgoročnega uspeha. Z drugimi besedami, to je zgodba o državi, ki deluje v skladu z interesi Epsteinovih strank, bogatih ljudi, ki denar dobivajo iz najemnin, naložb in dediščin, zato imajo materialni interes, da se nič ne spremeni, razen če gre za nižjo davčno stopnjo. To je zgodba o financah, ki prevzemajo gospodarstvo, in denarju, ki prevzema politiko, zgodba o sistemu, ki ne stori dovolj, da bi omejil moč tistih nekaj Američanov, ki dobro živijo, ne da bi delali,« je jasen Brooks.

Izraz škandalozno je po vsem, kar Trump govori in počne, izgubil skoraj ves pomen pri razmišljanju o njegovem predsedovanju, meni Susan Glasser iz časnika New Yorker. Ameriški predsednik, najuspešnejši preprodajalec zarot v sodobni ameriški zgodovini, je svoj neverjetni vzpon na predsedniški položaj zgradil na trgovanju z njimi. Ironično je, da bi se lahko izkazale za njegov konec. V predsedovanju, kjer smo priča nenehnim kršitvam sprejetih standardov vedenja, se zdi upor gibanja MAGA zaradi dosjejev Epsteina edina kriza, ki bi mu lahko resnično škodovala.

Po poročanju časnika Politico naj bi se predsednik po besnenju nad uradniki, zakaj ne preobrnejo javne razprave, in po neuspešnih poskusih, da preusmeri pozornost (pozor, predsednik Barack Obama je koval državni prevrat ...), menda sprijaznil, da ga čakajo težavni tedni. In v svojem elegantnem govorniškem slogu republikanskim obiskovalcem Ovalne pisarne prostodušno dejal »tako ali tako me bodo pof...ali.«