Naš najvidnejši in najuspešnejši pianist, sploh mlajše generacije, Alexander Gadjiev je vedno recept za odličen, odmeven in dobro obiskan dogodek. Pianist, ki bi si ga vsaka država želela imeti – Slovenci si ga delimo z Italijani –, je s tem dvovečernim koncertiranjem, enkrat s prijatelji in orkestrom, drugi večer s samostojnim recitalom, le še potrdil priznanje in veličino pomena lavreata zadnjega prestižnega Chopinovega tekmovanja leta 2021, ki se odvija vsakih pet let. Muzikalne vrline, ki se prepletajo z dovršeno klavirsko tehniko, očarajo poslušalce. Vedno znova in znova. Upravičeno. Z vsakim koncertom je Gadjiev boljši in boljši.

Prvi večer je mladi pianist muziciral s svojimi prijatelji na novogoriškem Trgu Evrope v komornih zasedbah z deli različnih skladateljev, posebno mesto pa so v celotnem večeru imeli slovenski, kar je pohvalno. V drugem delu koncerta so z Gadjievim nastopili različni zbori ter Orkester Slovenske filharmonije. S slovenskimi in italijanskimi solisti so izvedli Beethovnovo Fantazijo za klavir, zbor in orkester v c-molu. Svoje delo so nastopajoči opravili profesionalno in dobro, žal pa je zunanji trg akustično manj primeren za tovrstne izvedbe.

Drugi večer je bil pravo glasbeno doživetje. V vzvišenem miru, v baziliki Svetogorske Matere Božje nad reko Sočo, se je pianist odločil za izjemen klavirski program, poslastico tako za ljubitelje klavirske glasbe kot tudi za ljubitelje lepe harmonične, nežne in tonalne glasbe: Fantastični, če ne že kar sakralni in čaščeni preludiji ter mazurke Frederica Chopina, katerih interpretacija (tudi) našega velikega pianista se je blagodejno raztezala po baziliki Matere Božje in objemala obiskovalce s posebnim mirom in notranjo polnostjo.

Pripovedni ton Chopina izpod prstov Alexandra Gadjieva je neizprosen. S pravimi in čutečimi tempi utelesi skladateljevo zapuščino. Svoj recital je pričel s Preludijem v Des-duru, prvi odigrani ton pa je že izžareval treznost, resnost in spokojnost. Z jasno percepcijo nam je ponudil odtenke Chopinove glasbe, posebno v miniaturah, kot so njegovi preludiji in mazurke. Redko jih slišimo na naših koncertnih odrih, čeprav so nekateri tehnično, integrativno pa sploh vsi, izjemen zalogaj. Ko se jih tako mojstrsko lotiš, kot se jih je Gadjiev, postanejo izjemni.

Posebno pozornost namenja Gadjiev njihovim agogičnim oznakam ter prefinjenim ritardandom ter spet accelerandom. Izjemno mojstrsko izpelje glasbene linije, pri tem pa se zdi vse neverjetno preprosto. Glasba v tej lepi baziliki dobi nov pomen, notranjega sprehoda in globoke meditacije. Polonezo v As-duru, op. 53, imenovano tudi »herojska«, je pianist odigral z zadržanostjo in digniteto. Prevelikih gibov ali neumestno (pre)velikega hrupnega zvoka ni bilo. Prej je bil ta odmerjen in lepo porezan z levim pedalom, tako je ta Poloneza dobila bolj pripovedni značaj kot kaj drugega, kar je redkost. Publika je bila naravnost prevzeta.

Koncertni program v drugem delu večera sta zapolnila še dva romantična skladatelja. Arabeska v C-duru Roberta Schumanna je dobila še drug prizvok, kot smo ga bili doslej vajeni. Svoje pianistične razsežnosti pa je najbolj izkazal v drugi sonati Sergeja Rahmaninova. Različne karakterje skladbe je zvokovno lepo obarval, triumfiral tako v prvem kot v tretjem stavku z melodično linijo in tehnično pripravljenostjo, ki je osupnila občinstvo, da ga je nagradilo z bučnim aplavzom, pianist pa se mu je hvaležno zahvalil s tremi žanrsko-značajsko različnimi dodatki.

Mladi pianist je še bolj briljiral in s tem dodatno navdušil publiko, pianist se je dodatno sprostil, ponovno pokazal tehnično izjemno pripravljenost in neverjetno zmožnost koncentracije. Preludij številka X v e-molu Johanna Sebastiana Bacha v priredbi Alexandra Silotija v h-molu je sklepno z dodatki zaokrožil popoln koncertni večer. Upamo, da ga bo mladi pianist ponovil še kdaj in kod.

Gadjiev se pri svojih koncertih in interpretacijah zanese na koncertni klavir znamke Shigeru Kawai, o katerem je v intervjuju z novinarjem Jedom Distlerjem za prestižno revijo Gramophone povedal, da je to klavir, ki najbolj odraža njegovo zvokovno podobo Chopinove glasbe. Ta znamka mu omogoča široko zvokovno paleto, ki jo s pridom izkorišča pri igranju.

Obiski koncertov Alexandra Gadjieva so vedno izjemen dogodek, popotovanja v lepoto glasbe, širino duše in estetike visoke umetnosti. Naslednji koncert bo imel v začetku oktobra v portoroškem Avditoriju.