V prejšnji številki Reporterja smo popisali ozadje prikrite obsodilne sodbe v zadevi Adria Mobil. Sporazum o priznanju krivde z nekdanjo dolgoletno direktorico novomeškega podjetja in še tremi obtoženimi zaradi zlorabe položaja in pomoči pri tem je sklenil »Janšev« tožilec iz zadeve Trenta Boštjan Valenčič. Šlo je za oškodovanje Adrie Mobil v vrednosti 2,5 milijona evrov, primer pa je lani dobil epilog z izrekom obsodilne sodne, ki je takoj postala pravnomočna, saj se nobena stran zaradi podpisanega sporazuma proti njej ni pritožila.

Druga, večja in v javnosti odmevnejša zadeva, ko so preiskovalci NPU iskali dokaze za 21-milijonsko oškodovanje družbe in v ta namen v začetku marca 2016 opravili obsežne hišne preiskave tako na sedežu Adrie Mobil kot na domu direktorice Sonje Gole, pa je dobila povsem drugačen epilog.

Do oškodovanja naj bi prišlo pri prenosu lastniškega deleža Adrie Mobil z ACH na Protej (po katerem so vodilni obeh družb privatizirali novomeškega proizvajalca počitniških prikolic in avtodomov) in izplačilu dividend, čemur so nasprotovale banke upnice. Protej namreč pri tem ni poravnal kupnine, saj je bila ta kompenzirana s terjatvami in delitvijo dobička. Šlo naj bi za usklajena dejanja, ki so bila sprejeta na skupščinah treh družb: Adrie Mobil, ACH in Proteja.

Delničarji Adrie Mobil so tako sklenili, da iz Adrie Mobil izplačajo za 27 milijonov evrov dividend, iz ACH pa za 21,7 milijona. Ker družbi nista imeli denarja za izplačila, naj bi ACH znesek, ki bi ga morala izplačati Adria Mobil, vložil v novoizdane obveznice oz. delnice Adrie Mobil, Protej pa je namesto denarja od ACH dobil 66-odstotni lastniški delež v Adrii Mobil. Ker naj bi pri tem prišlo do oškodovanja ACH, so njegovi upniki zahtevali, da se lastništvo Adrie Mobil vrne na ACH, kar se je kasneje tudi zgodilo.

Za kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti ali sostorilstva ali pomoči pri tem je NPU v tej zadevi na specializirano državno tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper tri fizične in eno pravno osebo. Več kot pol leta po opravljenih hišnih preiskavah, 13. decembra 2016, so na specializiranem državnem tožilstvu zoper ovadene vložili zahtevo za preiskavo, ta pa je nato za več kot leto dni obtičala v pravosodnih mlinih, saj jo je sodišče s sklepom uvedlo šele 18. januarja 2018.

Dobro leto za tem, 26. februarja 2019, pa je specializirano državno tožilstvo o izvedenih preiskovalnih dejanjih odstopilo od pregona zoper vse tri fizične in pravno osebo, saj se, kot so nam odgovorili s tožilstva, ni potrdil utemeljen sum, da bi obdolženi storili očitana jim kazniva dejanja niti da bi bila podana odgovornost obdolžene pravne osebe za očitano ji kaznivo dejanje. Zadeva je nato postala »ad acta«, ko je sodišče 8. aprila 2019 s sklepom ustavilo preiskavo.