Priprave na osrednjo državno proslavo v Kopru sicer spremljajo polemike zaradi poimenovanja jubileja in neudeležbe praporščakov ZZB NOB.

Dan suverenosti je več kot spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, saj simbolizira tudi vzpostavitev dejanske suverenosti samostojne države na njenem ozemlju, poudarja predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas, ki je sodeloval pri prizadevanjih za razglasitev 25. oktobra za državni praznik. Pobudo za praznik sta pred več kot desetletjem namreč podali Zveza policijskih veteranskih društev Sever, ki ji je takrat predsedoval Čas, in Zveza vojnih veteranov Slovenije, ki ji je takrat predsedoval Ladislav Lipič.

Vabilo na državno proslavo ob dnevu suverenosti dviguje obrvi

Dan suverenosti praznujemo od leta 2015. Praznik ni dela prost dan, je pa vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Tako bo tudi letos, ko sicer mineva 35 let od razglasitve samostojne države. Državna proslava bo potekala v nedeljo v Kopru, slavnostni govornik bo premier Janez Janša.

Pestro dogajanje bo že v soboto, ko bo predstavitev enot Slovenske vojske. V Kopru bo čez vikend tako približno 500 pripadnikov Slovenske vojske. Prizorišče na Ukmarjevem trgu bosta zamejevali vojaški ladji Ankaran in Triglav 11, bodo pa praznik med drugim počastile tudi vojaške ladje zavezniških držav in preleti helikopterjev ter letal policije, Slovenske vojske in uprave za zaščito in reševanje.

Priprave na proslavo sicer spremljajo različne polemike. Iz Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije so sporočili, da se državne proslave ne bodo udeležili, saj nanjo niso povabili praporščakov ZZB. Menijo, da so organizatorji proslave s tem izključili pomemben del zgodovine. Prapori ZZB NOB Slovenije namreč simbolizirajo del poti do samostojne države, so izpostavili.

Kritike pa letijo tudi na dejstvo, da je vlada ob dnevu suverenosti povabila na proslavo ob 35. obletnici osvoboditve Slovenije."Predpostavlja torej, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij," so ob tem zapisali v Svobodi.

Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da "praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati". Drugega pa vidijo v "potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali".

"Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov," so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

"V Svobodi globoko spoštujemo dosežke osamosvojitvene vojne in se dosledno priklanjamo njihovi zgodovinski prelomnosti. Ne moremo pa sprejeti nespoštovanja, ki ga vlada z nasilnim preimenovanjem praznika kaže do državljanov in do zgodovine. Na proslavo v Koper nas zato ne bo," so napovedali in dodali, da jih to izjemno žalosti. "A s svojo prisotnostjo ne želimo legitimirati nedržavniške in nedemokratične drže Janševe vlade," so pojasnili.

Prav tako na proslavo ne bo predstavnikov Levice. Sokoordinatorica Asta Vrečko je v današnji izjavi v DZ navedla, da v Sloveniji "nimamo praznika, na katerega vabijo". Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. "In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi," je dejala. Prepričana je, da zato, da bodo tam na koncu "zgolj njihovi pristaši, navijači Janeza Janše in v njegovi stari maniri bo potekala revizija zgodovine".

Izpostavila je še, da v Levici državne proslave spoštujejo. "Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino," je pojasnila.

"Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom," pa so zapisali v SD.

Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. "Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem," so zapisali v odzivu. V njem sicer bojkota proslave niso napovedali, so pa za STA potrdili, da na proslavi poslancev SD ne bo, saj so se opravičili.

V koaliciji danes vabila na proslavo niso vsebinsko komentirali. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je dejala, da vabila še ni videla in težave ne pozna, "bi si pa želela, da so vsi prazniki od vseh in da jih praznujemo vsi".

Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj pa se je vsebinskemu komentarju izognil, češ da gre za vprašanje za vlado. Sam pa meni, da "je prav, da je praznovanje takšno, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji poistovetijo s tem".

V Koordinacijskem odboru za državne proslave in prireditve očitke zavračajo. Prepričani so, da se ob dnevu suverenosti spominjamo tudi 35. obletnice trenutka, ko je Slovenija osvobodila svoje celotno ozemlje. "To ni poimenovanje proslave, samo povemo, kaj obeležujemo," je danes podaril predsednik odbora Jelko Kacin.

Ob dnevu suverenosti se spominjamo odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka

Ob dnevu suverenosti se spominjamo odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka z ozemlja Slovenije leta 1991. Po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije leta 1991 so proti mejnim prehodom Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko namreč krenile enote jugoslovanske vojske (JLA), da bi "zavarovale enotnost SFRJ". Temu se je uprlo vodstvo novo nastajajoče države Slovenije in sledil je neizbežen spopad JLA z enotami slovenske Teritorialne obrambe in policije.

Deseti dan vojne za Slovenijo, 7. julija 1991, so ob posredovanju Evropske skupnosti Slovenija, Hrvaška in vodstvo SFRJ v Beogradu dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti, ki so ga povzeli v t. i. Brionski deklaraciji. A še preden se je omenjeni rok izrekel, so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so stekli pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja.

Čas je v pogovoru za STA spomnil, da so pripadniki JLA Slovenijo zapuščali postopoma, umik po cestah in železnicah pa je potekal pod budnim očesom milice, ki je s tem zagotavljala tudi suverenost države.

Umik je v zadnji fazi potekal tudi prek Luke Koper. Prva vojaška ladja je po vojake prišla že 21. oktobra, 25. oktobra pa sta po zadnje skupine prišli še malteški trajekt Venus in vojaški trajekt PO-9. Zadnji vojak JLA je slovensko ozemlje zapustil 25. oktobra ob 23.45, ko se je vkrcal na ladjo, ki je torej plula pod tujo zastavo. Kot zadnji pa je slovensko morje zapustil trajekt Venus, in sicer v prvih minutah 26. oktobra 1991.

Suverenost plod daljših prizadevanj

Kot je Čas izpostavil za STA, je Slovenija svojo suverenost začela uveljavljati že veliko pred odhodom zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, med drugim s plebiscitom, razglasitvijo državnosti in drugimi dejanji v procesu nastajanja samostojne države. Pomembno vlogo pri tem sta imeli milica, ki je skrbela za notranjo varnost, in teritorialna obramba, ki je zagotavljala obrambno varnost.

Za samostojnost države namreč niso dovolj le močna pravna podlaga, ozemlje in prebivalstvo, temveč mora biti sposobna na svojem ozemlju tudi učinkovito izvrševati oblast, poudarja Čas. Ob tem je spomnil na akcijo Sever, s katero je milica preprečila za 1. december 1989 napovedani miting resnice. S tem je "jasno povedala, da bo skrbela za javni in ustavni red", je dodal Čas, ki je bil v času akcije Sever poveljnik posebnih enot milice republiškega sekretariata Slovenije.