Dejan Steinbuch
30 let po hrvaški Nevihti: nacionalni praznik in nacionalna tragedija
4. avgusta 1995 ob petih zjutraj je hrvaška vojska začela silovit napad na položaje samooklicane Republike Srbske krajine. Srbsko paradržavo, ki je obstajala od t. i. balvanske revolucije avgusta 1990, so napadli z letali, raketami, topništvom, oklepniki in pehoto. Okoli 130 tisoč hrvaških vojakov in tri tisoč policijskih specialcev je popolnoma presenetilo sovražnika in že naslednji dan so brez večjega odpora vkorakali v Knin, predsednik Franjo Tuđman pa je 6. avgusta v zmagovitem govoru razglasil, da je Hrvaška osvobojena in da na njenem ozemlju ni več srbskih paravojaških skupin, ki so pred tem zasedale skoraj petino hrvaškega ozemlja. Toda po 7. avgustu je Hrvaška izgubila tudi okoli 150 tisoč etničnih Srbov, ki so v strahu pred maščevanjem v naglici pobegnili v sosednji Bosno in Srbijo.
Na Hrvaškem je 30. obletnica vojaške operacije Nevihta (Oluja) dokazala, da je 5. avgust še vedno nacionalni praznik par exellence.
Hrvaška vladajoča politika in velik del opozicije na osvoboditev t. i. Kninske krajine gleda izključno pozitivno, brez kritične distance ali pomislekov.
Dejstvo je , da so hrvaške sile so med osvobajanjem zasedenih ozemelj zagrešile kar nekaj vojnih zločinov, ki nikoli niso bili sankcionirani.
Zakaj mednarodna sodišča hrvaški niso uspela dokazati namena etničnega čiščenja
Koliko ljudi je umrlo med Nevihto?
