Papež Frančišek je leta 2022 od organizacije zahteval korenite spremembe statuta in s tem njenega delovanja, a je vodstvo Opusa Dei zelo očitno zavlačevalo in čakalo na smrt postaranega in vedno bolj bolnega papeža. Z 69-letnim Leonom si organizacija take taktike ne more privoščiti, a sodeč po prvih informacijah iz Cerkve bo storila vse, da sedanje stanje ohrani čim dlje. Nekateri katoliški mediji so pred tedni denimo poročali, da naj bi Opus Dei novemu papežu predstavil iste spremembe statuta, ki jih je že leta 2023 zavrnil njegov predhodnik Frančišek.

Primož Lavre

Pomenljiva avdienca

Fernando Ocáriz, trenutni prelat (vodja) Opusa Dei, je bil med prvimi, ki jim je novi papež maja v prvih dneh po izvolitvi namenil avdienco. Srečanje naj ne bi bilo papeževa gesta dobre volje ali izraz naklonjenosti do Opusa Dei, temveč signal, da Leon deli Frančiškovo odločenost reformirati vplivno in preveč samovoljno organizacijo. In da, čeprav je 20 let mlajši od predhodnika, na reforme ni pripravljen čakati v nedogled.

Velja spomniti, da je Leon, najprej kot škof v Peruju in nato tudi kardinal v Vatikanu, papežu Frančišku pomagal obračunati s perujsko katoliško organizacijo Sodalitium Christianae Vitae, obremenjeno z očitki o desetletjih psihičnih in spolnih zlorab mladih članov – ta in druge povezane organizacije so bile s papeškim dekretom razpuščene 15. aprila letos, le nekaj dni pred Frančiškovo smrtjo.

Profimedia

Frančiškov dekret o spremembah je bil leta 2022 nemajhen šok za organizacijo Opus Dei, ki je bila sprva pri njem dobro zapisana, še rajši pa so jo imeli njegovi predhodniki. Še najbolj Janez Pavel II. ki je veljal za njenega velikega občudovalca in jo je leta 1982 povzdignil v osebno prelaturo, prvo tovrstno organizacijo v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Gre za posebno obliko inkardinacije klerikov, ki pa niso podrejeni lokalnim, teritorialnim škofom, temveč zgolj osebni prelaturi, ta pa je podrejena izključno papežu.

Članstvo Opusa Dei se deli na številnejše supernumerarije, ki so lahko poročeni in imajo družine, ter celibatu zavezane numerarije – teh naj bi bilo le dva odstotka od skupaj okoli sto tisoč članov organizacije po vsem svetu.

Klan svetega Jožefmarije

Zasluge za vzpon in moč organizacije gredo v prvi vrsti njenemu ustanovitelju Joséju Maríi Escrivás de Balaguer y Albas (v slovenščini mu pravimo kar sveti Jožefmarija Escriva), v svetnika povzdignjenemu Špancu. Ta je Opus Dei zastavil kot organizacijo laikov, ki naj bi pomagala širiti evangelij Katoliške cerkve in spodbujala z vero skladno življenje.

Simpatizer španskega diktatorja Francisca Franca je Opus Dei med frankistično diktaturo v Španiji močno vpel družbeno in gospodarsko strukturo države. Temelj njenega vpliva je bilo šolstvo, saj se je na šolah, ki jih je ustanovila organizacija, šolala bodoča poslovna in uradniška elita Španije, nato pa še drugih evropskih (in svetovnih) držav.

Profimedia

Člani Opusa Dei so postali ministri, eden celo premier (Adolfo Suárez, španski predsednik vlade med letoma 1978 in 1982), prevzeli so vodenje velikih podjetij in organizacija je pridobila konkretno finančno in politično moč, kar je neizogibno padlo v oči tudi laični javnosti. Izraz »sveta mafija« je za Opus Dei leta 2005 odmevno uporabil novinar nemškega Spiegla Peter Hertel, ki je s tem povzel klanovsko obnašanje in delovanje članov.

Še največjo »reklamo« je organizaciji naredil ameriški pisatelj Dan Brown z DaVincijevo šifro, ki je v Opusu Dei našel prikladne zlikovce in jih spremenil v super tajno organizacijo, ki ne izbira sredstev pri izvrševanju svojega poslanstva. Brown si je pravzaprav le sposodil nekatere že obstoječe teorije zarote, njegov prikaz Opusa Dei pa je hudo popačen in zavajajoč. Vsekakor pri organizaciji ne gre za morilske fanatike, ki skušajo prikriti, da sta bila Jezus Kristus in Marija Magdalena poročena in imela celo otroke, katerih potomci živijo še danes.

Zlorabljene ženske

Dejanski očitki na račun organizacije so precej manj senzacionalistični, a zato dosti bolj otipljivi. Temeljni greh Opusa Dei, ki ga je očitno prepoznal tudi Frančišek, prav tako pa organi pregona v več državah, so različne oblike zlorabljanja mladih ljudi s strani najvplivnejših članov organizacije.

Profimedia

Najpogostejša tarča so tako imenovane »numerarije pomočnice«, poseben tip članic organizacije, ki se zaveže k celibatu in prebiva v centrih Opusa Dei. Njihovo delo v organizaciji opisujejo z laskavimi besedami: »Gre za prav poseben klic, ki je vzniknil med prvimi članicami Opusa Dei in ki pomeni biti tiste roke, ki povezujejo tisto najbolj božje in najbolj človeško in ki posnemajo neke druge roke: roke Jezusove Matere, ki so vedno združevale obe stvarnosti, da bi mogle razločevati in izpolnjevati božjo voljo.«

V praksi te ženske čistijo, kuhajo, krpajo, skratka niso čisto nič drugega kot gospodinjske pomočnice, ki s svojim trdim delom drugim članom Opusa Dei, predvsem moški duhovščini organizacije, omogočajo, da se posvečajo bolj plemenitemu »duhovnemu« delu.

Da je vse leporečenje glede njihove vloge zgolj simbolično, priča že dejstvo, da so bile ob ustanovitvi Opusa Dei leta 1950 te članice v ustavi organizacije direktno poimenovane kot služkinje in šele leta 1982 so jih preimenovali v lepše zveneče pomočnice. Njihovo natančno število ni znano, še najbolj konkreten podatek je iz leta 2005, ko naj bi jih bilo po vsem svetu okoli štiri tisoč.

Načeloma bi morale te pomočnice za svoje delo prejemati plačilo, a ne manjka primerov, ko so bile za denar prikrajšane (pa naj je šlo za še tako skromne vsote). Pogosto so rekrutirane iz socialno ranljivih okolij, neredko kot mladoletnice, običajno so slabo izobražene, ne poznajo svojih pravic in so zato še posebej dovzetne za različne oblike izkoriščanja, od napornega delovnika, prikrajšanja za zdravstveno oskrbo do spolnih zlorab. Nekatere se po dolgih letih udinjanja svojim moškim nadrejenim zavedo, kaj so jim storili.

Profimedia

V odmevnem primeru iz Francije je nekdanja pomočnica Catherine Tissier, ki se je v 80. letih kot 16-letnica pridružila Opusu Dei, leta 2016 končno dobila sodno bitko zoper organizacijo, ta ji je morala plačati odškodnino, za povrh pa je bila organizacija kaznovana zaradi izkoriščanja 99 žensk, med njimi številnih mladoletnic.

Upori gospodinjskih pomočnic

Da so spremembe v Opusu Dei nujne, ne priča samo omenjeni primer, temveč še številni drugi. Ravno pred nekaj tedni je bil drugi mož organizacije, Argentinec Mariano Fazio, v domovini formalno obtožen sodelovanja v trgovini z ljudmi. Fazio, dober znanec pokojnega Frančiška, naj bi skupaj z drugimi veljaki argentinske veje Opusa Dei desetletja sistematično izkoriščal ženske: tožilstvo njemu in soobtoženim očita vsaj 43 primerov trgovine z ljudmi.

Ženske, pogosto dekleta iz revnih ruralnih okolij, so bile v organizacijo zvabljene z obljubami izobrazbe in boljšega življenja, nakar so postale služkinje v centrih Opusa Dei. Tam so leta opravljale naporno delo z dolgimi delovniki, pogosto brez plačila, izolirane od sorodnikov in znancev, podvržene strogemu nadzoru in pogostim kaznim. Razmere, v katerih so živele in delale, so ženske primerjale s suženjstvom.

Profimedia

Pritožb in sproženih sodnih postopkov zaradi tretmaja numerarij pomočnic je še veliko več. Junija 2023 je na desetine nekdanjih članic iz Mehike, Gvatemale, Salvadorja, Argentine, Italije, Španije in Združenega kraljestva vložilo pritožbo zoper Opus Dei. Organizaciji so očitale široko razpasle zlorabe, prikrivanje zločinskih dejanj, vključno z zlorabami otrok in institucionalno prevaro same Cerkve.

Nedolgo zatem je papež Frančišek organizaciji odvzel avtoriteto nad laičnim članstvom in s tem možnost delovanja, neodvisnega od lokalnih diecez. Ukrep je bil očitno svarilo organizaciji, naj preneha zavlačevati s spremembami statuta, vendar se je ta vse prej kot podvizala.

Opus Dei z odmevnimi pritožbami in tožbami ter vedno bolj načetim zaupanjem ostaja problem za Cerkev in papeža. Ko se je že zdelo, da se bo organizacija končno uklonila papeževi zahtevi, in je napovedala interne volitve o spremembah statuta, je Frančišek 21. aprila letos umrl.

Le nekaj ur zatem je organizacija odpovedala glasovanje o statutu, menda iz spoštovanja do pokojnega papeža. A to spoštovanje se očitno ni nanašalo na glasovanje o drugih zadevah, ki so jih obravnavali na kongresu Opusa Dei, ki je konec aprila in v začetku maja potekal v Rimu.

X.com

Opus Dei v Sloveniji

Organizacija je tradicionalno najmočnejša v Španiji, od koder naj bi bila skoraj polovica članov. Je pa prisotna tudi pri nas. Od leta 2003 pa do danes se je že lepo ugnezdila. V lasti ima več nepremičnin, skupaj vrednih več milijonov evrov.

Ker slovenski člani organizacije (bilo naj bi jih okoli 40) svojega članstva javno ne razkrivajo, je obraz organizacije v Sloveniji španski, natančneje katalonski: duhovnik Feliu Torra, ki je že leta kontaktna oseba slovenske Opus Dei in nastopa tudi kot njen predstavnik za stike z javnostjo.

Ko smo leta 2018 v Reporterju pisali o slovenski podružnici organizacije, so nam o članih povedali, da so »inženirji, srednješolski učitelji, zdravniki, zaposleni v podjetjih, upokojenci, brezposelni, gospodinje, prevajalci, študentke, ki iščejo službo ...« O imenih niso želeli govoriti, a v javno dostopnih poslovnih evidencah zavodov, povezanih z Opusom Dei, je najti nekaj imen, ki jih lahko kredibilno povežemo z organizacijo.

LinkedIn

V oči pri tem zbode, da gre večinoma za tuja imena: z Zavodom Tromostovje, ki je lastnik vile v ljubljanski Rožni dolini in dvorca Novi Klošter na Polzeli, sta povezana Alejandro Lautaro Clodomiro Barril Rodriguez, ki je v Slovenijo prišel iz Latinske Amerike, in Slovenec Aleš Štampfl. Zavod družba in kultura, ki ima v lasti hišo na Jamovi na ljubljanskem Viču, v kateri je center Opusa Dei za ženske, pa je ustanovila Francozinja Anne-Claire Bénédicte Marie Pommier, medtem ko je direktorica Poljakinja Agnieszka Karpowicz.

Slovenska podružnica Opus Dei je bila lani pridružena regiji Srednja-severna Evropa (tvorijo jo Češka, Estonija, Finska, Hrvaška, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija) in tako nima več lastnega regionalnega vikarja. Sedež nove regije je v Varšavi, kjer biva in deluje regionalni vikar Stefan Moszoro Dabrowski.

Majhna slovenska skupnost Opus Dei je bila sicer že nekaj let prej združena s Hrvaško, a je nato prelat organizacije, že omenjeni Fernando Ocáriz, zaradi racionalizacije organizacije združil večino skupnosti od Jadrana do Baltika. Izvzeta je Madžarska, kjer je lokalna organizacija Opus Dei očitno dovolj močna, da obstane sama – je tudi, velja izpostaviti, tuja organizacija, ki se je izognila gonji Viktorja Orbana zoper tuji kapital in vpliv.

Primož Lavre

Od Rožne doline do Polzele

Opus Dei nam je pred sedmimi leti odprl vrata hiše v Rožni dolini. Tedaj je v štirinadstropni stavbi živelo devet numerarijev in sedem študentov, med drugim je imel v njej prostore tedanji regionalni vikar Rafael Arias. Stavba je bila nekaj let pred tem prenovljena, v njej so bili poleg sob za stanovalce še skupni prostori, kjer se srečujejo člani Opusa Dei, učilnice s priročnimi knjižnicami, sobe za razmišljanje in kapela. V organizaciji so se ob tej priložnosti pohvalili, da v študentske sobe sprejemajo tudi študente, ki niso katoličani.

Najpomembnejša nepremičnina Opusa Dei v Sloveniji je sicer dvorec Novi Klošter pri Polzeli – tudi vanj so pred leti spustili Reporter. V njem je organizacija uredila konferenčni center, oddajajo ga za različne prireditve (maja letos je bila v njem mednarodna likovna kolonija), že nekaj let v njem potekata festival tort in božične jaslice. Glavni namen prenovljenega dvorca pa so duhovne vaje za članstvo Opusa Dei, tako iz Slovenije kot iz tujine.

Primož Lavre

Premoženje Opusa Dei

Osrednja družba slovenske veje Opusa Dei je Zavod Tromostovje. Ta ima v lasti ogromno vilo sredi Rožne doline v Ljubljani in obnovljen dvorec Novi Klošter v Založah pri Polzeli. Na papirju so njegove nepremičnine vredne okoli pet milijonov evrov, dejansko pa še bistveno več.

Zavod Tromostovje, ki ga vodi Alejandro Lautaro Clodomiro Barril Rodriguez, je imel v lanskem letu 177 tisoč evrov prihodkov in 22 tisoč evrov čistega dobička. Zavod so leta 2005 ustanovili njegovi člani Sainz Rozas Miguel Colino iz Madrida, Andreas Francisco Kremžar ter Barril Rodriguez. Kot je razvidno iz njegovega statuta, Španca ni med člani, zamenjal pa ga je Aleš Štampfl.

Središče delovanje slovenskega Opusa Dei je vila v Ljubljani. Stoji na skoraj 800 kvadratnih metrov velikem zemljišču, na katerem so leta 2010 zgradili objekt z več kot 500 kvadratnih metrov uporabne površine. Po ocenah Geodetske uprave (Gurs) je njegova vrednost ocenjena na 1,83 milijona evrov.

Primož Lavre

Na njegovem naslovu delujeta tudi dve povezani organizaciji. Prva je verska skupnost Prelatura Svetega križa in Opus Dei, ki jo vodi Jose Peguera Poch. Druga je Fundacija Slovenica. Njen zakoniti zastopnik je Aleš Štampfl, lani pa je imela 145 tisoč evrov prihodkov in slabih tisoč evrov dobička.

Dvorec, ki ga je v Založah postavil Friderik II. Celjski in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem, je Zavod Tromostovje kupil leta 2010. Zanj je polzelski občini plačal nekaj več kot pol milijona evrov. Za njegovo obnovo so po lastnih besedah porabili približno dva milijona evrov, nato pa so ga preuredili v konferenčno in duhovno središče. V prenovljenem objektu zdaj deluje društvo Dvorec, ki ga vodi Tjaša Kunst in je lani ustvarilo nekaj tisoč evrov prihodkov.

Kdo financira slovenski Opus Dei, iz javno dostopnih virov ni razvidno. Še konec lanskega leta je imel Zavod Tromostovje za 1,7 milijona evrov dolgoročnih finančnih obveznosti. Na nepremičninah sicer nima vpisanih hipotek. Ko so kupili dvorec v Založah, pa so pojasnjevali, da so projekt financirali s pomočjo mednarodnih fundacij. Katerih, niso razkrili.