Ali je državni svet »slepo črevo slovenskega parlamentarizma« ali njegova dodana vrednost? Dejstvo je, da gre za ostanek nekdanjega skupščinskega sistema, saj so v njem združili nekdanja zbor občin in zbor združenega dela, medtem ko je iz družbeno-političnega zbora nastal državni zbor. V slednjem imajo glavno besedo politične stranke, v državnem svetu pa se združujejo lokalni in socialni interesi (delodajalci, delojemalci in poklicne skupine), čeprav imajo tudi stranke zelo pomembno vlogo.

Predstavljal naj bi nekakšen drugi dom slovenskega parlamenta, vendar ima zgolj pravico odložilnega veta na zakone, ki jih sprejme državni zbor. Če svetniki zavrnejo zakon, morajo poslanci o njem vnovič odločati in v veliki večini primerov ga spet potrdijo. Poleg tega imajo dvodomni parlament običajno velike države, ki imajo tudi močne dežele oziroma pokrajine. Slednjih pa Slovenija nima, čeprav je njihovo ustanovitev napovedala že ustava leta 1991.

SDS iz rablja v podpornika

Zato so se že kmalu po njegovi ustanovitvi pojavile pobude, da bi državni svet preoblikovali ali pa ga kar ukinili. Za to pa bi morali spremeniti ustavo, a za to ni bilo nikoli dovolj ustrezne politične podpore. Najbližje ukinitvi državnega sveta smo bili leta 2012, ko je takšno pobudo za spremembo ustave podala skupina 43 poslancev na čelu s takratnim predsednikom državnega zbora in Državljanske liste Gregorjem Virantom. Med razlogi za ukinitev državnega sveta je Virant navedel potrebo po skrajšanju in poenostavitvi zakonodajnih postopkov ter prihranek z vidika javnofinančnih stroškov.

Bobo

Pobudo so podpisali poslanci SDS, DL, Desus in NSI, medtem ko so njihovi koalicijski partnerji iz SLS temu nasprotovali, prav tako tudi večina opozicije. Če bi takrat pobudo podprla tudi Pozitivna Slovenija, bi danes ne imeli več državnega sveta, vendar so njeni poslanci kljub pomislekom glede te institucije glasovali proti. Prav tako so državni svet rešili poslanci SD, ker so bili nekateri svetniki tudi iz njihovih vrst, njegovo ukinitev pa je podprl Borut Pahor. Na koncu so predlagatelji ukinitve državnega sveta zbrali komaj 41 glasov (potrebovali bi jih vsaj 60), kar pomeni, da ustavne spremembe niso podprli niti vsi predlagatelji.

Vnovič je ukinitev državnega sveta predlagala koalicija petih strank, ki so sestavljale vlado Marjana Šarca. Čeprav so to zapisale celo v koalicijski pogodbi, ni nikoli prišlo do konkretnega predloga, saj spremembe državnega sveta niso bile prioriteta za SMC in SAB. Ukinitev bi podprli tudi v NSI, kjer so menili, da je državni svet brez prave vrednosti. Podprli bi tudi njegovo preureditev, podobno tudi v Levici, vendar bi vse stranke težko našle skupni jezik, kako bi ga preuredili.

Nazadnje je bila pobuda o ukinitvi državnega sveta aktualna po nastopu vlade Roberta Goloba, ko se je premier s strankami dogovarjal o ustavnih spremembah. Takrat so se za preureditev oziroma ukinitev državnega sveta zavzeli tudi v NSI, vendar pozneje te pobude niso več podpirali. Verjetno zaradi tega, ker so tudi sami dobili dva državna svetnika.

Poleg tega so svoje stališče do državnega sveta spremenili tudi v SDS. Po posvetu premierja s predstavniki parlamentarnih strank 24. oktobra 2022 je prvak SDS Janez Janša izjavil, da bi ukinitev volilnih okrajev in državnega sveta povečala centralizacijo države: »Eden od velikih problemov Slovenije je pretirana centralizacija. Še vedno nimamo pokrajin. Državni svet je do neke mere blažilec tega problema, ker je v njem večina predstavnikov lokalnih interesov in tudi v državnem zboru imamo, kljub temu da ne izvolimo poslancev iz vseh 88 volilnih okrajev, včasih iz nekaterih volilnih okrajev dva ali tri poslance, iz nekaterih pa nobenega, ampak kljub temu je večina države dostojno zastopana v državnem zboru.«

Marko Vavpotič

Na zakone Golobove vlade doslej 26 vetov

Šef največje opozicijske stranke ima seveda dober razlog za podporo državnemu svetu. V tem mandatu so državni svetniki izglasovali 22 odložilnih vetov na zakone, ki jih je v državnem zboru sprejela vladajoča koalicija. Nazadnje 22. julija letos, ko so zavrnili kar štiri zakone (o gostinstvu, o zaščiti živali, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uporabi konoplje v medicinske in znanstvene namene). Vse zakone, ki so jih državni svetniki v tem sklicu zavrnili, so poslanci nato spet potrdili.

Izjema je zakon o gostinstvu (sporna je določba glede kratkotrajnega oddajanja stanovanj preko aplikacij Booking in Airbnb), o katerem naj bi glasovali septembra. Med zakoni, zoper katere so izglasovali veto, je bil tudi o izjemnih pokojninah za umetnike, ki so ga pozneje zavrnili volivci na referendumu. Še štiri zakone Golobove vladajoče koalicije so zavrnili državni svetniki iz prejšnjega sklica, ki so svoj mandat zaključili decembra 2022.

Po drugi strani pa je takratni državni svet izglasoval zgolj šest vetov proti zakonom, ki jih je sprejel državni zbor v času vlade Janeza Janše, deset vetov so izglasovali v času vlade Marjana Šarca, dva pa v času vlade Mira Cerarja. Prejšnji državni svet je imel mandat od decembra 2017 do decembra 2022. Skupno je sprejel 22 vetov (toliko kot sedanji državni svet doslej), kar deset jih je bilo uspešnih, torej državni zbor ni vnovič izglasoval izpodbijanih zakonov. Največ vetov je sicer izglasoval državni svet v mandatu 2007–2012 (prva Janševa, Pahorjeva in druga Janševa vlada), takrat so bili štirje uspešni.

»Ker je v Sloveniji rok, v katerem mora državni svet odločati o sprejetem zakonu v državnem zboru, zelo kratek (sedem dni) in ker zakonodajalec pogosto ne nameni zadostnega časa za temeljit razmislek o pripombah in argumentih državnega sveta v procesu samega prehodnega zakonodajnega postopka sprejemanja zakonov, posledično državni svet sprejme odložilne vete na številne zakone. V nadaljevanju pa, po ponovni potrditvi v državnem zboru, na predlog državnega sveta tudi mnogi pristanejo v ustavnosodni presoji, pri čemer ustavno sodišče nemalokrat potrdi utemeljenost pomislekov, ki jih je izpostavil državni svet. To kaže na potrebo po veliko bolj premišljenem sprejemanju zakonov,« pojasnjuje generalna sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs.

Državni svet

V sedanjem mandatu je državni svet vložil 12 zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti posameznih zakonov, pri dveh je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z ustavo, o nekaterih zahtevah pa še ni odločilo. V prejšnjem mandatu pa je bilo takšnih zahtev 11, od tega sta bili dve uspešni.

Neformalna koalicija desnice in gospodarstvenikov

Tudi parlamentarno preiskavo o domnevnem spornem poslovanju družbe Gen I in domnevnem predvolilnem financiranju stranke Gibanje Svoboda je omogočil državni svet, saj SDS v državnem zboru zanjo ni dobila podpore NSI. Za preiskavo je glasovalo 19 svetnikov, 5 jih je bilo proti; glavni predlagatelj je bil svetnik Andrej Poglajen, ki je po izvolitvi poslanca Branka Grimsa v Evropski parlament sedel v poslanske klopi SDS. Takrat je svetnik Branimir Štrukelj državni svet označil za »pomožno četo« politike.

Ko so o parlamentarni preiskavi prvič razpravljali in nato odločanje preložili, se je pod težo svetnika Matjaža Štolfe zlomil govorniški pult. V prejšnjem mandatu pa so državni svetniki izglasovali parlamentarno komisijo o ugotavljanju zlorab v kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja, ki je zaradi obsodbe v zadevi Ježovita, pozneje je bila razveljavljena, leta 2014 izgubil sedež v državnem svetu, toda tri leta pozneje je bil vnovič izvoljen za državnega svetnika.

Sašo Švigelj

V zadnjih dveh sklicih državnega sveta ključne poteze sprejema neformalna koalicija politične desnice in gospodarstvenikov, ki se jim občasno interesno pridruži še kak drug svetnik. Predsednik aktualnega državnega sveta Marko Lotrič sicer prihaja iz vrst gospodarstvenikov, vendar je bil že pred vstopom v politiko podpornik politične desnice. Svoj glas mu je (na tajnem glasovanju) zaupalo 21 svetnikov (od 40), med njimi so bili skoraj zagotovo tudi svetniki iz vrst SDS, saj njihov prvotni kandidat Bojan Kekec v drugem poskusu ni kandidiral. Njegova protikandidata sta bila Jožef Školč (nekdanji predsednik LDS) in Dejan Crnek (ljubljanski podžupan iz vrst Liste Zorana Jankovića). Za podpredsednika državnega sveta pa je bil izvoljen zagorski župan Matjaž Švagan, ki je prejel kar 38 glasov.

Januarja letos je Lotrič ustanovil stranko Fokus, kongres pa so prišli pozdravit prvak NSI Matej Tonin, prvak Demokratov Anže Logar, takratni prvak SLS Marko Balažic in podpredsednik SDS Aleš Hojs. Za generalno sekretarko Fokusa je bila imenovana Monika Kirbiš Rojs, sicer generalna sekretarka državnega sveta, ki je dejavna tudi v strokovnem svetu SDS, dolga leta prej pa v SLS. Strankarsko dejaven je bil tudi prejšnji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, sicer izvoljen iz vrst obrtnikov, saj je vodil Gospodarsko aktivno stranko, ki se je pozneje skupaj s SMC Zdravka Počivalška združila v stranko Konkretno, ki je na volitvah nastopila na skupni listi Povežimo Slovenijo s SLS.

Robert Balen

Državni svet je sicer izvoljen posredno: 22 predstavnikov lokalnih interesov izvolijo elektorji občinskih svetov (med državnimi svetniki je kar devet županov), po štiri predstavnike organizacije delodajalcev in delojemalcev (sindikati), štirje so iz vrst kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest iz vrst negospodarskih dejavnosti. Uradno niso predstavniki strank, čeprav jih je precej med njimi aktivnih v strankah.

Denimo v SDS Oton Bratuž (Tolmin), Rajko Fajt (Ptuj), Bojan Kekec (Novo mesto), Gregor Korene (Brežice), Miloš Pohole (Logatec), Dušan Strnad (Grosuplje), v SD Bojan Borovnik (Slovenj Gradec), Peter Dermol (Velenje), Darko Zevnik (Črnomelj), v NSI David Klobasa (Ljutomer) in Matej Slapar (Kamnik), v SLS pa Branko Tomažič (kmetijsko-gozdarska zbornica), Anton Medved (kmetje), Ivan Meglič (Kranj). Marko Zidanšek (Celje) in Jasmina Opec Vöröš sta nekdanja predsednik oziroma podpredsednica SLS. Elena Zavadlav Ušaj (Nova Gorica) je iz SDS prestopila k Logarjevim Demokratom. Pri slednjih je bil nekaj časa tudi Leopold Pogačar (Jesenice), ki velja za desno roko predsednika Lotriča.

Tudi svetnik Matjaž Štolfa (Obala) pogosto glasuje z desno skupino. Podobno velja za gospodarstvenike Jožeta Smoleta, Mitjo Gorenščka, Marka Lotriča in Marka Staroveškega in predstavnika socialnega varstva Danijela Kastelica. Po drugi strani pa predstavniki delojemalcev (med njimi sta tudi znana sindikalista Lidija Jerkič in Branimir Štrukelj) pogosto glasujejo z levo skupino, kar velja tudi za Moniko Ažman (zdravstvo), Stanislava Pejovnika (raziskovalna dejavnost), Jožefa Školča (vzgoja in izobraževanje), Dejana Crneka (Ljubljana) in Draga Žuro (Maribor).