Ko se avstrijska policija agresivno spravi nad pripadnike slovenske manjšine v Avstriji, za povrh še na kraju, kjer so koroški nacisti pomorili slovensko družino, bi pričakovali, da bodo Slovenci enotno stopili na stran rojakov in obsodili tako represijo. A kaj, ko del slovenske desnice tako sovraži levičarje, da bolj kot znašanje avstrijske policije nad Slovenci obsoja početje teh Slovencev, zbranih na antifašističnem taboru.

Samo zato, ker je tabor pri domačiji Peršman pod Peco organizirala »levuhad«, je to v interpretaciji mnenjskih voditeljev slovenske desnice postala nesprejemljiva demonstracija levičarskega radikalizma. Nedavnemu malikovanju Thompsona zdaj sledi še aplavz za nemške nacionaliste na avstrijskem Koroškem, ki jim gre v nos vse slovensko – nekaterim na desni le še malo manjka, da bodo začeli odkrito navijati za fašizem.

Nedavnemu malikovanju Thompsona zdaj sledi še aplavz za nemške nacionaliste na avstrijskem Koroškem, ki jim gre v nos vse slovensko – nekaterim na desni le še malo manjka, da bodo začeli odkrito navijati za fašizem.

Aprila 1945 so na kmetijo Peršman pridrveli esesovci iz Celovca in pobili skoraj vso družino Sadovnik, štiri odrasle in sedem otrok, tudi dojenčka. Nacisti, ki so zagrešili pokol, se ne le niso izognili kazni za svoj zločin, temveč so nekateri še po vojni ohranili svoje položaje in ugled v družbi. A ko bereš odzive naših desničarjev na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih, je ta simbolni kraj praktično ignoriran, njihov gnev pa je rezerviran za antifašiste, ki so menda sprovocirali oblasti in si zaslužili, kar so dobili.

In kaj je bila ta grozna stvar, ki se je dogajala pod Peco? Razobešenih je bilo nekaj zastav z rdečo zvezdo in po avstrijski zemlji je tacala Sonja Lokar. Ja, to kar vpije po najostrejših ukrepih, po policijskih specialcih, pasji enoti in za vsak primer še helikopterju, da ne bi kak antifin terorist poskušal čez Karavanke pobegniti v Slovenijo.

Zadrega najvišjih avstrijskih inštanc v dneh po incidentu kaže, da so koroški varuhi zakona in reda šli krepko predaleč in da je bil tabor s poudarjeno slovensko noto tarča agresivnega avstrijskega nacionalizma. Nevarnosti slednjega se še kako zaveda slovenska manjšina onkraj Karavank, ki se v takih primerih ne deli na desne in leve. Manjšina, ki se je dobro stoletje po plebiscitu zmogla ohraniti v najmanj neprijaznem, pogosto pa odkrito sovražnem okolju. Manjšina, katere domoljubje se kaže v njeni vztrajnosti, v boju za preživetje.

X.com

To je drugačno domoljubje, kot ga demonstrirajo na taboru v Lepeni, kjer se trkajo po prsih s svojim performativnim patriotizmom, obenem pa pljuvajo po Slovencih, ki se na svoj način borijo proti brisanju vsega slovenskega na nekoč slovenskem ozemlju.