Svet, v katerem živimo, se vrti hitreje, kot bi si želeli. Vrednote, ki so prednikom nekoč dajale oporo in smisel, so v današnjem času pogosto potisnjene na stranski tir. Namesto njih svet poganjajo tri mogočne sile: denar, informacije in seks. Ko se te tri prepletejo, postane vse skupaj še bolj groteskno in zamegljeno.

Ob omembi juga Italije večina najprej pomisli na mafijo, na težko življenje in revščino. Domenico Modugno pa svojo rojstno Apulijo opeva kot »grenko, a lepo« deželo. Ko ji posvetiš malo pozornosti, kaj hitro prebudi raziskovalnega duha, ki bi se je rad dotaknil, prisluhnil zvokom, se predal barvam in vonjem, ki jo obdajajo, ter začutil utrip življenja teh odmaknjenih krajev. Turisti počasi, a vztrajno odkrivajo tudi ta del Italije in domačini v turizmu vsekakor vidijo svojo priložnost. A Apulija ni razglednica, ki bi jo obesil nad pisalno mizo, da bi si krajšal zimske dneve – je nekaj bolj neposrednega.

Starosta slovenskega in brdskega vinarstva je bil v osemdesetih letih med »uporniki«, ki so se otresli spon zadružništva ter začeli delati in polniti svoje vino. Skoraj štiri desetletja pozneje je Stojan Ščurek eden najbolj znanih in najuspešnejših slovenskih vinarjev, ki pa ne počiva na lovorikah.

»Vova, ljubim te!« je na ves glas in posmehljivo zavpilo dekle, oblečeno samo v črne spodnjice z napisom Dajmo, Rusija! »Vova« je ljubkovalnica za ime Vladimir, a narcistični Putin, egoist in diktator, naziv dojema kot žalitev. Nič čudnega, da je ukrajinska policija nemudoma planila nad protestnico.

4. avgusta 1995 ob petih zjutraj je hrvaška vojska začela silovit napad na položaje samooklicane Republike Srbske krajine. Srbsko paradržavo, ki je obstajala od t. i. balvanske revolucije avgusta 1990, so napadli z letali, raketami, topništvom, oklepniki in pehoto. Okoli 130 tisoč hrvaških vojakov in tri tisoč policijskih specialcev je popolnoma presenetilo sovražnika in že naslednji dan so brez večjega odpora vkorakali v Knin, predsednik Franjo Tuđman pa je 6. avgusta v zmagovitem govoru razglasil, da je Hrvaška osvobojena in da na njenem ozemlju ni več srbskih paravojaških skupin, ki so pred tem zasedale skoraj petino hrvaškega ozemlja. Toda po 7. avgustu je Hrvaška izgubila tudi okoli 150 tisoč etničnih Srbov, ki so v strahu pred maščevanjem v naglici pobegnili v sosednji Bosno in Srbijo.

Za zaključek »življenja« so v koaliciji izbrali referendum o zakonu o asistiranem samomoru – dobri smrti. Lahko bi ga obšli, kot so se izognili drugim pretečim zakonodajnim referendumom, a so očitno prepričani, da jim bo tokrat – nekaj mesecev pred volitvami – ljudsko odločanje naklonjeno. Jim lahko račune prekrižata Aleš Primc in Milena Miklavčič? Kakšna bo usoda zakona, s katerim bi izpolnili na referendumu potrjeno ljudsko voljo, da se na državnozborskih volitvah uvede preferenčni glas?

Gregor Bezenšek je vsestranski glasbenik in humanitarec, ki se je skozi svoje izkušnje naučil, da je pot do uspeha pogosto prepletena z izzivi, ki presegajo le umetniške ambicije. Njegov pogled na slovensko glasbeno sceno je prežet z realnostjo, ki jo mnogi umetniki poznajo preveč dobro – majhnost trga, težave pri preživetju in boj za prepoznavnost.

Državni svet v zadnjih dveh mandatih predstavlja »pomožno četo« Janeza Janše, ki preko njemu naklonjenih svetnikov blokira sprejem zakonov sedanje vlade, z njihovo pomočjo je tudi dosegel ustanovitev preiskovalne komisije, za katero v državnem zboru ni dobil dovolj podpore. Še leta 2012 so poslanci SDS zahtevali ukinitev te institucije, zdaj pa Janša meni, da bi ta poteza pomenila še večjo centralizacijo Slovenije.

Aleš Klinar, ljubkovalno Klinči, je nesporno ena največjih glasbenih legend v državi. Na sceni je že od rosnih 13 let, ko mularija sploh še ni nastopala za konkretne honorarje, ampak so bili srečni, če so dobili vsaj sendvič in karto za vlak, najmočnejše odtise v slovenski pop kulturi pa je gotovo pustil s skupinami Martin Krpan, Rock Partyzani in Agropop. Prav rad je privolil v pogovor za Reporter. V Bunkerju nas je pričakal v najnovejši črni majici, ki ima spredaj natisnjenega veselega pujsa – kralja živali.

Donald Trump je vedno obvladoval dviganje prahu okoli sebe. Metode nenehnega zanikanja in preusmerjanja pozornosti je v Washingtonu zlil v politično umetnost obvladovanja afer. A se po komaj šestih mesecih drugega predsedovanja otepa sumničenj zaradi povezav s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Bela hiša se dela, da je najhujše že mimo, toda ankete pravijo, da so volivci, tudi na desnici, ogorčeni.

»Spoštovani gledalci, to so bila zadnja poročila Al Jazeere Balkans. Zahvaljujemo se vam za skoraj 14 let zaupanja. Zaposleni smo ponosni na vseh 4970 dni, ki smo jih preživeli s ciljem služiti vam. Vedno smo si prizadevali biti glas tistih, katerih glasovi niso slišani, otok resnice, kulture dialoga in etičnega novinarstva. Brez vašega zaupanja in podpore nam nič od tega ne bi uspelo. Hvala, ker ste z nami.« S temi besedami se je 12. julija Dalija Hasanbegović, voditeljica te izredno priljubljene in visoko profesionalne televizije ter spletnega medija, za vedno poslovila od svojih gledalcev.

Upokojena direktorica Adrie Mobil Sonja Gole jo je na koncu dobro odnesla, saj je po opravljeni sodni preiskavi specializirano državno tožilstvo odstopilo od pregona zaradi 21 milijonov evrov težkega oškodovanja podjetja.

Točka srečanja – Alexander Gadjiev in glasbeni prijatelji; Trg Evrope obeh Goric in baziliki na Sveti Gori, 17. in 20. julija 2025

Samo zato, ker je tabor pri domačiji Peršman pod Peco organizirala »levuhad«, je to v interpretaciji mnenjskih voditeljev slovenske desnice postala nesprejemljiva demonstracija levičarskega radikalizma.

Zakaj protikorupcijske komisije ne zanima, ali ima Janševo dopustovanje z največjimi dobavitelji slovenskega zdravstva na otoku Mavricij znamenja korupcije? Tako se je spraševal portal Necenzurirano septembra 2021.

Prejšnji teden sem v Reporterju objavila intervju z anesteziologom dr. Iztokom Potočnikom. Intervju je bil narejen že dan pred parlamentarnim sprejetjem zakona o evtanaziji, zato se ni nanašal na ta sicer napredni zakonodajni korak v naši državi, je pa z njim simpatično sovpadal. Na Facebooku so me pristojni hitro napadli, da ne gre za zakon o evtanaziji, temveč za zakon, ki posamezniku – če izpolnjuje ustrezne pogoje – daje pravico do prostovoljnega končanja življenja.

Večina predsednikov vlad so novinarske tarče, v katere najraje streljamo, a so tudi najbolj izpostavljeni, vsaka njihova beseda, vsak ukrep lahko vpliva na naše življenje in delo. Robert Golob je prav gotovo ena »primernejših« tarč za streljanje in tako tudi ena pogosteje zadetih tarč, seveda poleg Janeza Janše, nanj streljamo, kadar je in kadar ni na oblasti.

Ostal sem odprtih ust, takšne nespodobne ponudbe res nisem pričakoval. Da se jaz tega že ne grem, sem izdavil, a se gospa ni dala odpraviti – češ da ima vsak svojo ceno.

Slovenija dobiva nacionalnega avtobusnega prevoznika. Državne Slovenske železnice so namreč v celoti prevzele zasebno avtobusno družbo Nomago Slovenija, ki je daleč največji avtobusni prevoznik pri nas.

Si lahko zamislite bolj groteskno karikaturo današnje demokratične in svobodne Evrope: na ulicah in trgih protestirajo večinoma mladi, največ je seveda žensk, saj so moški vpoklicani k vojakom, mnogi na fronti, in medtem ko izražajo nestrinjanje s predsednikom države, nad njihovimi transparenti letijo droni, drsne bombe in rakete. Pogumni so, da v takšnih razmerah protestirajo proti samovolji predsednika, ki je pod pretvezo zaščite dveh relativno neodvisnih institucij, pristojnih za pregon korupcije, prenesel njune pristojnosti pod svoj urad.