Že dolgo nismo videli Roberta Goloba in Janeza Janše skupaj z ramo ob rami. Prizor iz predsedniške palače, ki smo mu bili priča preteklo sredo, ko je predsednica Nataša Pirc Musar na kup zbobnala predsednike vseh parlamentarnih strank in njihovih poslanskih skupin, je povedal vse.

Predsednik vlade in prvak opozicije pred fotografskimi objektivi in televizijskimi kamerami nista mogla skriti, da se celo osebno ne prenašata. Janša je gledal v vse druge smeri, samo proti Golobu ne, slednji pa je raje buljil v papirje pred seboj. Oba sta se vidno trudila, da se ne bi po nesreči pogledala, kaj šele, da bi prišlo do očesnega kontakta.

Pet mesecev pred parlamentarnimi volitvami politični obračun med Golobom in Janšo prihaja v sklepno fazo. Smo že globoko v predvolilni kampanji; tako koalicijske kot opozicijske stranke, pa tudi politični novinci in ostali neparlamentarci po različnih kanalih pospešeno nagovarjajo volilno telo. Stranka SDS, ki je po vseh anketah na prvem mestu, je v kampanji že od aprila 2022. Od trenutka, ko so se zaprla volišča in je postalo jasno, da bo Janša po zmagovalnem triumfu Gibanja Svoboda moral oblast prepustiti Golobu.

Po dobrih treh letih se je politična slika precej spremenila. Golob je že dlje časa v politični stagnaciji, Janša pa spet v zaletu. Tudi njuni vlogi sta danes drugačni; politično oslabljeni Golob brani oblast in si želi še en mandat, Janša si je v opoziciji, ki je zanj nekakšno naravno stanje, že zacelil rane in se že vidi spet na premierskem tronu v vladni palači.

Z vstopom nove stranke Prerod Vladimirja Prebiliča v politični ring se je razmerje med političnima blokoma, ki je bilo že nekaj časa nagnjeno v desno, spet nekako izenačilo. Tako levi kot desni blok naj bi po nekaterih projekcijah (Ninamedia) osvojila enako število sedežev v novem sklicu državnega zbora (razmerje 44 : 44). Realne možnosti, da bi se oblikoval nekakšen tretji steber, brez dveh največjih strank na levi in desni, brez Gibanja Svoboda in SDS, za zdaj ni.

Seštevek poslancev, ki bi jih osvojile SD, NSI, Demokrati in Prerod, se ustavi pri 37. Toda domnevno izenačena podpora lahko v volilnem finišu zaniha malo v eno ali drugo stran, na kar lahko vplivata tako volilna udeležba kot izgubljeni glasovi političnim strankam, ki ne bodo prestopile parlamentarnega praga. 

Zelo malo verjetno je, da bi se ponovila rekordna volilna udeležba iz aprila 2022 (70,97 odstotka), raziskovalci Valicona (raziskava Politikon) napovedujejo, da bi marca prihodnje leto na volišča odšlo med 50 in 60 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Nižja udeležba pa lahko pomeni vodo na mlin desnemu polu, saj se volitev v večji meri najbrž ne bi udeležili predvsem tisti razočarani volivci, ki so pred tremi leti podelili svoj glas Gibanju Svoboda.

Nekaj jih bo gotovo pobrala Prebiličeva stranka Prerod, ne pa vseh. Prvi dve stranki, SDS in GS, vsaka na svojem polu po Valiconu ohranjata primat, tudi podpora je stabilna. Demokrati za zdaj niso pomembno načeli Janševe SDS, na drugi strani tudi Prerod Golobovega GS ne, a tudi to se lahko v naslednjih mesecih spremeni. 

Ankete tako Logarju kot Prebiliču napovedujejo uvrstitev v državni zbor, a deleži njunih strank so (še) prenizki, da bi lahko posegla po samem vrhu. Da bi eden ali drugi na koncu postal kandidat za mandatarja. Ta vloga bi po anketah še vedno pripadla ali Golobu ali Janši. Katerikoli od njiju bo na koncu sestavil koalicijo, če bo ta enobarvna – samo iz desnih oz. samo iz levih strank, bo imel v novem sklicu državnega zbora šibko večino.

Za Janšo to sicer ne bo kak večji problem, saj je v kovidnih letih že vodil tudi manjšinsko vlado, večje težave bi v morebitnem drugem mandatu utegnil imeti Golob, ki je (bil) navajen vladati z udobno večino, pa še tedaj je zaradi svoje politične neizkušenosti imel težave.  

Ne Golob ne Janša nista še odpisana, volilni spopad med njima bo potekal do zadnje kaplje krvi. Toda vseeno je v nekoliko boljši poziciji Janša, saj ima na desnem polu že postrojeno vojsko in dokaj spretno premika figure po šahovnici. Na drugi strani pa je Golobova pozicija precej šibkejša, saj si je premier nabral kar nekaj sovražnikov v lastnih vrstah, ki mu skačejo v hrbet.

Pri tem zastavo nosi kar predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v svojem kabinetu zaposlila odstopljeno ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, ki je zadnja tri leta na maščevalnem pohodu proti Golobu. Postopki pred KPK in morebitna uvedba sodne preiskave so zanj prava tempirana bomba, in če to v predvolilni kampanji raznese, se lahko še kako premešajo štrene. 

Ne samo levo od sredine, morebitna eksplozija lahko potem Janezu Janši na stežaj odpre vrata vladne palače na Gregorčičevi. 

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.