Začenja se finale spopada za interpretacijo, za kaj »v bistvu« ali »v resnici« gre pri referendumu, na katerega so volivci pozvani, da oddajo glas za in proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti. Bo to referendum o umetnosti ali o pokojninah?

Dvakratni minister za kulturo Vasko Simoniti je februarja na kongresu kulturnega foruma SDS dejal, da je treba kulturo vrniti kulturnikom; jo varovati pred ideološkimi interpretacijami, ki jo oddaljujejo od njenega bistva – utrjevanja nacionalne zavesti in ohranjanja slovenske samobitnosti.

Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar je pred letom in pol izpeljal temeljito čistko na Domovini in ob tem rohnel nad lopovi, ki so mu menda pokradli denar. Od takrat je v Domovino vložil še dodatna sredstva, nanj pa se je nalepila nova skupinica oportunistov, ki ga podžigajo, da denar zapravlja za nove medijske projekte. Kako dolgo bo trajalo, preden bo Štrancar ugotovil, da ga tudi njegovi novi prijatelji lupijo?

Maja Smrekar je mednarodno priznana intermedijska umetnica, ki se s svojim delom giblje na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. Tokrat pa je, če je hotela ali ne, očitno postala tudi »obraz« referendumske kampanje o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Tistega jutra se je Sabina počutila še posebno dobro. Vstala je z nasmehom na obrazu, poljubila moža Tomaža, s katerim sta si v dobrem in slabem delila vse, tudi tri čudovite sončke, še enega pa je ona imela že od prej.

Sovražnik je barbarsko obstreljeval naša letala, ki so mirno bombardirala njegova mesta,« je na predvečer II. svetovne vojne napisal Karel Čapek v romanu Vojna s salamandri. Leta 1939 je neki drug Putin, tisti z brčicami in avstrijskim naglasom, načrtoval veliki osvajalski pohod po Evropi. Pred tem je mirno vkorakal na Češkoslovaško, v Čapkovo domovino, stara in anemična, toda demokratična Evropa ter vase zagledane Združene države Amerike pa so oportunistično molčali in upali, da se bo Herr Hitler zadovoljil z Ukrajino … oprostite, Češkoslovaško.

Stabat Mater izpod skladateljskega peresa Giovannija Battista Pergolesija je ena lepših in skladateljsko boljših v svoji obrti. Godalni kvartet in dva ženska glasova: alt in sopran. To njegovo delo velja za eno najpogosteje izvajanih od vseh kompozicij latinskega besedila Stabat Mater. Razumljivo. To je meditativna glasba, ki opisuje trpljenje Marije pod Kristusom na križu.

Najbolj krvavi bi utegnili biti obračuni med glavnimi političnimi protagonisti levo od sredine. Tako za politično eksistenco kot za primat. Med Robertom Golobom in Vladimirjem Prebiličem.

Ne vem, je oprostilna sodba za Janeza Janšo nekaj dobrega ali slabega? Je hkrati dobil in izgubil? V dvanajstih letih niso mogli najti zadostnih dokazov proti njemu, in tako bi se glede na zdajšnji izid sojenja ob morebitni obsodbi sojenje vleklo morda celo do Evropskega sodišča, in Janša bi na koncu najbrž zmagal. Problem je, da vse skupaj zelo dolgo traja, Janša pa ni več tako zelo mlad …

Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek je v 14 mesecih Petru Damjaniću za strokovno pomoč plačala že 33.672 evrov. Njegov brat Nikola Damjanić je direktor podjetja Ljubljanski val, ki je lastnik hiše, v kateri biva poslanka z možem Miletom Šetincem.

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Ameriški demokrati še vedno poskušajo dojeti (in razumeti) politično zmedenost prejšnjega poletja in jeseni ter pretres volilnega večera. Vse to ob zgroženosti in občutku nemoči, ki se kopičita ob vsakodnevnih izpadih druge vlade Donalda Trumpa. Ta se je pred osmimi leti nemudoma soočil s silovitim odporom, v drugo je dolgo komaj tlel. Sedaj ga razpihujeta veteran levice, za katerega je dovolj le ime – Bernie, in naslednica, za katero je dovolj le kratica – AOC.

Ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet Trumpove administracije je nedvomno (postopni) razkroj kitajsko-ruskega strateškega partnerstva, kajti ameriški strategi se že vrsto let zavedajo, da je LR Kitajska, ki ima pod ugodnimi pogoji in cenami na voljo strateške adute Ruske federacije (obilne naravne vire, vrhunsko vojaško tehnologijo, dostop do Arktike čez ruska ozemlja itd.), v zelo dobri poziciji, da enkrat v prihodnjih dveh desetletjih s prestola globalnega hegemona izrine ZDA.

»V zgodovinskih knjigah bo zagotovo napisano poglavje o nas. Upam, da je to prelomnica, ko gre za položaj v Srbiji.« S temi besedami je prikolesaril iz Srbije na cilj v Strasbourgu eden od osemdesetih kolesarjev, ki so se od 3. do 16. aprila vozili z namenom, da v Strasbourgu, kjer je sedež Sveta Evrope, Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropskega parlamenta, opozorijo evropske ustanove o njihovem boju proti korupciji in osipanju demokratičnih standardov in svoboščin v njihovi državi. Srbski študentje so bili v Franciji polni upanja in optimizma, iz Beograda pa je zavela sovražna retorika.

Kakšni bodo sadovi žetve papeža Frančiška, bo pokazalo čas. Prvi sad se bo pokazal, ko se bo po končanih konklavah pokadil bel dim. Naslednik bo tako ali drugače prenašal, razvijal ali potisnil ob stran njegovo dediščino. Frančiškova doba se je končala, ostaja pa misel svetega Frančiška, ki ji je sledil papež – Mir in dobro. Preprosto Franciscus piše na grobu 266. papeža v baziliki Marije Snežne.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Slovenija je država, kjer se mnogi še danes spominjajo trenutka, ko je umrl Tito. Dvomim, da se bodo ti ljudje čez nekaj let spominjali, kje so bili ob smrti papeža Frančiška. Na tisti velikonočni ponedeljek sem bila v cerkvi na sveti birmi, kjer je koprski škof msg. dr. Peter Štumpf spoštljivo oznanil papeževo smrt. Vse to je bilo brez komentarjev na družbenih omrežjih in medijskega senzacionalizma, kar me je doletelo šele pozneje.

Poznavalci so se ob prizoru, na katerem se Dušan Šešok v družbi Milorada Dodika sprehaja po novem proizvodnem obratu Iskre v Laktaših v Republiki Srbski, zgolj namuznili. Dolgoletni šef Iskre, ki je v času embarga na prodajo orožja v države nekdanje Jugoslavije spletel prijateljske vezi s Srbi, zdaj seli proizvodnjo iz Slovenije v Bosno. Iz domovine so ga pregnali nemogoča birokracija in visoki davki, ki so se pod Golobovo vlado še povečali, je bilo razumeti.

Frančiškove napovedi temeljite reforme vatikanske kurije so bile obetajoče, marsikaj je papež tudi realiziral. Zgovoren je bil, na primer, njegov dober kolega kardinal Franc Rode, ki ga je leta 1971 gostil v Sloveniji.