Ta je sodobni internetni kulturi vtisnil neizbrisen pečat s serijo I Think You Should Leave with Tim Robinson na Netflixu. Tokrat se seli na HBO in svoj prepoznavni humor, utemeljen na spirali sramu, nerodnosti in obupa, raztegne iz nekajminutnih skečev v večurno serijsko pripoved.

Dvom, ali bo to delovalo, se razblini že po prvi epizodi: Robinson se kot William »Ron« Trosper znajde v vlogi, ki čudake iz prejšnje serije pospravi v predal.

Zgodba se začne z banalnim incidentom: Ron, dolgoletni uslužbenec korporacije, med službeno predstavitvijo spektakularno pade z zlomljenega stola. Dogodek ga zaznamuje, v njem vidi več kot le nesrečo, prepričan je, da gre za sabotažo. Iz enkratne blamaže začne rasti teorija zarote, ki se sčasoma razraste v celotno obsesijo.

Ron začne raziskovati »resnico« o sumljivi tovarni stolov, podkupninah in skritih interesih korporacije. A bolj ko se trudi dokazati, da ni nor, bolj se pogreza v paranojo in uničuje vse okoli sebe – službo, zakon, ugled. 

Robinsonov Ron je popolno utelešenje človeka, ki skuša rešiti situacijo, a se z vsakim korakom le bolj pogrezne. Njegova nerodnost ni več le komična – postane tragična. Serija spretno prehaja med groteskno komedijo in srhljivim portretom sodobne tesnobe, kjer se meje med sramom, besom in žalostjo brišejo.

Gledalec nikoli ne ve, ali naj se smeji ali ga stisne pri srcu. Režija uporablja dolge tihe kadre in napeto montažo, da poudari absurd vsakdanjih situacij. Prizor se začne kot običajen pogovor in konča kot eksplozija nelagodja. Stranski liki – sodelavci, žena, sin – so odlično zasnovani kontrasti Ronovemu izkrivljenemu dojemanju sveta.

Medtem ko on išče dokaze o zaroti, oni le nemočno opazujejo njegovo propadanje. V tem se skriva največja moč serije: Velika zarota ni zgodba o podjetju, temveč o človeku, ki ne prenese sramu in ga raje spremeni v mit o izdaji.

Če je bila serija I Think You Should Leave zbirka mini eksplozij nelagodja, ima Velika zarota bolj počasen tempo, a končne posledice grozijo biti veliko hujše – srhljivo smešne in boleče resnične. V svetu, kjer se vsi bojimo, da smo tarča posmeha, nam Robinson pokaže, da je prav to naša najbolj človeška plat.