Blamaža za odstop: bi Luka Mesec Romom še delil pice?

Mesca ne samo kot vodjo medresorske delovne skupine za romsko politiko, temveč tudi kot ministra za delo pozivajo k odstopu. A sam pravi, da bi bil njegov odstop neodgovoren. Župani občin jugovzhodne Slovenije ga sicer izpostavljajo kot enega glavnih nasprotnikov ukrepov, ki jih za reševanje romske problematike predlagajo župani.

V včerajšnjih Odmevih na TV Slovenija je Mesec izjavil, da ga je sobotna smrt Aleša Šutarja pretresla in da zaradi tega slabo spi. Potem se je poskušal pohvaliti, kaj vse je vlada dosegla na področju reševanja romske problematike. 

Doslej so bile res sprejete novela zakona o osnovni šoli, ki uvaja dopolnilno izobraževanje za romske učence; novela zakona o financiranju občin, ki uvaja strožje poročanje občin z romskimi naselji, ter novela zakona o vrtcih, ki določa obvezno vključevanje romskih otrok leto pred vstopom v osnovno šolo. Vzpostavljeni so bili tudi centri za popoldansko varstvo otrok, predvsem romskih, vlada pa pripravlja še nekaj zakonodajnih ukrepov.

Kot doslej najučinkovitejši ukrep pa se je izkazal tisti, s katerim je obiskovanje osnovne šole postalo pogoj za prejemanje otroških dodatkov in denarne socialne pomoči v denarni obliki. V šolah jugovzhodne Slovenije to jesen dejansko poročajo, da je to povečalo prisotnost romskih otrok v šolah.

Vendar ta ukrep ni zrasel na zelniku ministrstva Luke Mesca, pač pa gre za zakonodajno spremembo, ki so jo predlagali župani in ki je bila po nekajletnem zavračanju s strani koalicije nazadnje sprejeta. Pa še to predvsem zato, ker so zanjo glasovali tudi poslanci opozicijskih NSI in SDS, medtem ko so poslanci Meščeve Levice glasovanje obstruirali.

PREBERI VEČ:

• Grožnja z zadržanjem denarja zalegla, romski otroci pogosteje v šolah
• Brez šole ni denarja za Rome: vlada prisluhnila županom, deset poslancev proti
• Med Dolenjci vre: več kot tisoč ljudi na shodu proti nasilju Romov

Župani so s podpisi državljanov pobude za štiri zakonodajne spremembe v državni zbor vložili že leta 2023, nakar sta jih vlada in koalicija do letos ignorirali ali kar direktno zavračali. Šele številni odmevni primeri romskega nasilja in kriminala so nazadnje koalicijo dovolj zmehčali, da je deloma prisluhnila županom in spomladi je DZ potrdil dve spremembi zakonodaje – noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Na podporo poslancev še vedno čakajo spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru, kjer je bila predlagana zaostritev sankcij za streljanje z orožjem zunaj za to določenih prostorov; sprememba zakona o urejanju trga dela, kjer je predlagana poenostavitev postopkov napotitve brezposelnih oseb na delo in možnost izbrisa iz evidence za tiste, ki delo zavračajo; spremembe zakona o voznikih, po katerih bi posameznik lahko opravljal vozniški izpit šele, ko bi obiskoval devet let osnovne šole in uspešno zaključil vsaj sedmi razred.

Ob vsem tem minister še vedno vztraja, da socialni transferji ne smejo biti del kaznovalne politike, saj bi po njegovem brez njih še več ljudi zapadlo v kriminal. Primeri iz jugovzhodne Slovenije sicer nazorno kažejo, da tudi prejemanje socialne podpore ljudi ne odvrača od kriminala.

Mesec se je to poletje blamiral, ko je šel pozirat v romsko naselje Pušča, ga hvalil kot primer najbolj urejenega romskega naselja v Sloveniji, poudaril, da tamkajšnjim Romom župan deli pice, za povrh pa še zbodel dolenjske župane, češ da že 20 let niso stopili v kako romsko naselje. 

Po upravičenih opozorili, da ta očitek ne drži, ter da si sam ni upal stopiti v romsko naselje na Dolenjskem in je šel svoj propagandni video snemat v urejeno prekmursko Puščo, ne pa v zloglasni novomeški Žabjak, se je Mesec branil, da je ciljal na določenega župana iz Posavja, ki naj že 20 let ne bi bil v kakem romskem naselju.

Tudi sam je nekaj tednov kasneje dejansko obiskal naselje Brezje – Žabjak, ki pa ga seveda ni mogel hvaliti kot zgled.