Z veseljem delamo od doma, toliko raje, ko nam to pride prav. Ti dnevi so domala že naša pravica, kar znamo glasno povedati – nekateri, nikakor nočemo posploševati. S kakšnimi zadregami se zato ubadajo predpostavljeni, nas kaj dosti ne zanima. Da marsikaj od naših nalog opravijo tisti, ki so (raje) v službi, in rešujejo sprotne zagate, se ukvarjajo s tečnimi strankami ali s kakimi še bolj sitnimi ljudmi, nam prav tako ni kaj dosti mar – mar ni prav, da vsakdo najprej misli nase?

Doma se vendarle da narediti več! Če neposredni vodje dela kaj pripomnijo, so nesposobni: kako to, da drugi znajo organizirati posel tako, da se lahko dela od doma. Samo po sebi se razume, da se največ dela od doma ob petkih.

Ob petkih se tudi največ boluje. Kot zanalašč zaprošamo za bolniški dopust v petek, v ponedeljek pa smo k sreči že zdravi. Pa otroka sploh ni treba pripeljati na pregled. To se vendar vse lahko opravi od doma, kdo bi se zamujal po cestah, povzročal klimatske spremembe, se gnetel po ambulantah in širil viruse.

Po predlogu skupščine ZZZS naj bi osebni ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela, ki so jih pojasnili bolniku, morali tudi zapisati v njegovo zdravstveno dokumentacijo.

Že zdaj več kot 22 odstotkov vsega dela, ki ga opravijo v ambulantah na primarni ravni, predstavlja ukvarjanje z bolniškim staležem, je čez palec ocenil podpredsednik zdravniške zbornice Rok Ravnikar in poslancem na odboru za zdravstvo – načeli so absentizem – še dodal: v primerih, ko se moramo odločiti ali v korist bolnika ali v korist blagajne, se pač odločamo v korist bolnika. Drži, zdravniki niso kriminalisti, zaupen odnos z bolnikom je temelj zdravljenja.

Problem je tudi dolgotrajni absentizem: več kot 10.000 zavarovancev je na bolniški več kot eno leto. Nad tremi leti jih je 1500, več kot 300 pa več kot pet let. Slovenija je edina država brez omejitve trajanja bolniškega staleža v EU.

Na mizi ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel je te dni predlog skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje, po katerem naj bi osebni ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela, ki so jih pojasnili bolniku, morali tudi zapisati v njegovo zdravstveno dokumentacijo. Režim njegovega gibanja bodo poznali tudi delodajalci, ki najemajo detektive.

Profimedia

»Letošnje leto zaznavam kot ekstremno. Ljudi skoraj ni doma, ko jih iščemo, so bolniško odsotni in jih ni. Dostikrat celo odpotujejo v tujino, ne dobijo dopusta in gredo na morje,« je avgusta za nacionalni radio dejala detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović.