V Sloveniji je proticepilski lobi izjemno močen. To dokazujejo uradni podatki o upadanju kolektivne imunosti glede nekaterih otroških bolezni, pa tudi pri drugih boleznih precepljenost, kakor po domače pravimo kolektivni imunosti, šepa za evropskim povprečjem. Aleš Praprotnik, socialni pedagog, je nekdaj sodil med tiste, ki cepivom ne zaupajo, a se je odločil, da sam poišče resnico. Tako je nastala 736 strani obširna knjiga Cepiva in cepljenje. Je poljudno napisana in vsakomur razumljiva. Temelji na strokovnih ter kredibilnih virih, zato jasno odgovori na vse dileme, ki jih zarotniki radi širijo.

Državna uprava je pogosto tarča zaposlovanja političnih kadrov trenutnih ali odhajajočih funkcionarjev. Svoje ljudi so zaposlovale vse dosedanje vlade, vključno z zadnjo Janševo in aktualno Golobovo vlado. Število zaposlenih v državni upravi se od leta 2016 povečuje, pred tem pa je že padalo. Najbolj raste število zaposlenih v občinskih upravah, kjer prav tako niso imuni pred političnim kadrovanjem županov.

14. maja bo minilo 90 let od rojstva pisatelja, dramatika, osamosvojitelja in politika Rudija Šelige. Arhitekt Aleš Šeligo nam je v intervjuju zaupal nekaj spominov na očeta, predvsem na njegovo predsedovanje pisateljskemu društvu in vodenje ministrstva za kulturo.

Norman Ohler je nemški novinar in pisatelj, ki je mednarodno slavo dosegel s knjigo Popolna omama, v kateri popisuje zlorabo drog v tretjem rajhu. Po njegovi zaslugi vemo, katere substance so v obdobju popolne norosti uživali nacisti in kaj vse so dajali nacističnim vojakom, da so na fronte odhajali brez strahu.

Habemus papam, imamo papeža! Besede so sprožile val navdušenja med množico na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Nekaj trenutkov kasneje je na balkon Apostolske palače stopil novi papež, kardinal Robert Francis Prevost, prvi Američan v zgodovini, ki je postal Pontifex maximus.

Ameriški predsednik Donald Trump postaja eden najbolj učinkovitih spodbujevalcev političnih gibanj. Volivci v Kanadi in Avstraliji so pokazali, da bolj kot navdušenje na desnici budi odpor na levici. Njegova politika konfrontacije, podrejanja in trgovinskega nasilja postaja novi rdeči prapor, pretirana bližina z njim pa se kaže kot recept za hude volilne poraze.

Kranjskemu županu Matjažu Rakovcu se ne mudi z izbiro novega direktorja ali direktorice Prešernovega gledališča v Kranju. V gledališki srenji vlada živčnost, vrstijo se očitki o političnem kadrovanju

Kar se je zdelo še pred kakšnim letom nemogoče, se je zdaj zgodilo. Slovenska vlada se je zavezala, da bo še letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke.

Aktivni člani SDS so na neposrednih volitvah že izvolili predsednika Janeza Janšo, rezultati glasovanja pa bodo objavljeni na kongresu 24. maja v Ormožu.

Predsednici republike stvari ne gredo od rok, ko bi ji koristile diplomatske spretnosti in politične veščine. V karieri jih ni nabrala, a tudi njena »narava« ji ni v pomoč. Ne gre za spretnost pririniti se prek odvetništva Melanie Trump v bližino njenega moža.

»Temeljna slabost zahodne civilizacije je sočutje. Izkoriščanje sočutja,« trdi Elon Musk, ki ne razume, da brez sočutja ni civilizacije. Z njim se bodo nekoč gotovo ukvarjali antropologi, podobno kakor se danes z Džingiskanom.

Papež Frančišek se je poslovil, prihaja novi papež. Zdaj čaka na beli dim domala ves svet. Lahko bi rekli, da je na papežev pogreb tudi prišel ves svet. Morda je bilo še več svetovnih politikov na pogrebu britanske kraljice Elizabete, skoraj toliko pa jih je bilo leta 1980 tudi na pogrebu Josipa Broza Tita.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič je sanjal, da se leto osorej po rdeči preprogi le sprehodi na funkcijo predsednika vlade. »Strici iz ozadja« slovenske levice so mu zgradili avtocesto do vladne palače na Gregorčičevi.

26. aprila smo se poslovili od papeža Frančiška, ki je že od začetka svojega pontifikata leta 2013 slovel po skromnosti. Tudi odločitev, da je nosil preprost železen križ namesto zlatega, je simbol njegovega zavračanja materialnega blišča.

Po kovidni pandemiji in vojni v Ukrajini pride tretja nadloga, mi je prišlo na ušesa že pred kakim letom in pol. Da nas čaka velik, večdnevni električni mrk, morda omejen na eno državo, morda pa bo prizadel več držav Evrope. Namig se je ponovil dvakrat ali trikrat in vedno je prihajal iz krogov, za katere nikoli nisem vedel, kam spadajo, saj so včasih dajali informacije, ki so dišale po obveščevalnih službah, včasih pa so spominjale na teorije zarote.

Predsednica države in predsednika vlade ter državnega sveta znajo obračati denar: Nataša Pirc Musar, Robert Golob in Marko Lotrič so lastniki podjetij, ki jim prinašajo znatne prihodke. Prav tako se znajde prvi soprog: Aleš Musar je milijonar, ki je svoje milijone parkiral v tujini – v primerjavi z njim je espejevka Tina Gaber malodane revica.

Drugi mandat ameriških predsednikov je redko zgodba o uspehu, po prvih stotih dneh Donalda Trumpa se zdi, da tudi pri njem ne bo nič drugače. Tako previdno pesimistično so stodnevnico obeležili celo na konservativni mnenjski strani časnika Wall Street Journal. Drugi govorijo o uničujočem delovanju samooklicanega vladarja sveta, s katerim je osupnil tekmece, svetovne voditelje in celo svoje podpornike.

Minuli kongres SLS je pomenil poraz za prvaka SDS Janeza Janšo, ki je preko svojih medijskih podaljškov močno promoviral Nino Strah, za katero se je skrival nekdanji nosilec evropske liste Peter Gregorčič. Njegovi privrženci v stranki so bili popolnoma poraženi. Novi predsednici Tini Bregant ni niti čestital za zmago, čeprav je bila v njegovi zadnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Vodstvo SLS je še naprej odprto za pogovore o skupni listi z NSI Mateja Tonina, Fokusom Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.

Dr. Peter Stanković je zagotovo eden zanimivejših profesorjev z ljubljanske fakultete za družbene vede. Je strokovnjak za kulturologijo, ki je pred leti razburil Slovence z odlično knjigo Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Spregovorila sva tudi o tej raziskavi, poleg tega pa še o številnih aktualnih temah iz domačih in tujih logov. Dialog z dr. Stankovićem je bil pravi užitek, ker je prijeten, razgledan, humoren.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.