Tudi če Zoran Janković prihodnje leto ne bo več kandidiral za župana, bo v Ljubljani še vedno odprtih nekaj velikih gradbenih projektov, pod katere se bo podpisal; od Kanala C0 do novega športnega kompleksa pri Žaku, kjer se utegne končna cena približati 150 milijonom evrov in kjer je izvajalec ponovno županov »hišni gradbenik« Makro 5. Torej tisti, ki se je »izkazal« že pri prenovi kopališča Ilirija.

Že pred časom pa se je Janković navdušil tudi nad projektom krožne plovbe po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, kar naj bi nas stalo okoli 55 milijonov evrov. Jasno, to ni končna cena.

Všečna ideja bo navdušila turiste, ki se zgrinjajo v Ljubljano. Plovba sicer danes fizično ni mogoča zaradi zapornic pri Ambroževem trgu, ki bi jih po načrtih prestavili nekaj kilometrov naprej, za sotočje Ljubljanice in Gruberjevega prekopa.

Ali je to inženirsko sploh mogoče, bi najbolje vedel takšen genij, kot je bil jezuit Gabrijel Gruber, ki je v 18. stoletju projektiral znameniti prekop, s katerim so želeli rešiti Ljubljano pred stalnim poplavljanjem Ljubljanice. Toda Gruber zaradi obtožb o korupciji – sliši se nekam znano … – projekta ni dokončal, temveč ga je njegov naslednik Vincenc Struppi.

Župan pa sanja o lesenih ladjicah na sončni pogon, kako krožno plujejo po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu v smeri urnega kazalca: na Špici po Ljubljanici dolvodno do sotočja z Gruberjevem kanalom, od tam pa gorvodno do Špice. Rečni potniški promet bi Ljubljano približal Amsterdamu in Benetkam, golobe tako ali tako že imamo, reka pa bo po teh zelenih posegih tako čista, da se bodo turisti v njej lahko kopali.

Trenutno so v mestu aktualni trije večji gradbeni projekti. Z več kot 350-milijonsko investicijo je na prvem mestu zagotovo Emonika oziroma Potniški center Ljubljana (novi železniška in avtobusna postaja), kjer so investitorji Madžari, izvajalec pa avstrijski Strabag. Za Jankovićev Makros bi bil takšen projekt prehud zalogaj, pa tudi končna cena bi najbrž pošteno poskočila.

Manj podražitev je pri Kanalu C0, tej Jankovićevi nočni mori, ljubkovalno imenovani »drekovod«. Vrednost projekta, ki je precej zastajal, saj je na noge spravil lastnike zemljišč, okoljevarstvenike, mestno opozicijo in celo predsednico države, je bila ocenjena na več kot 110 milijonov evrov. Zadeva je bila celo na ustavnem sodišču, vendar se projekt, ki ga v glavnem sofinancira EU, danes vseeno nadaljuje in približuje zaključku.

V Šiški pa se gradi velik športni kompleks, atletski center pri stadionu Žak, investicija pa se vseskozi draži in naj bi presegla 135 milijonov evrov, kar pomeni, da bo končna cena najbrž še višja. Projekt nekoliko spominja na tistega v zvezi z nesrečno prenovo kopališča Ilirija, ki naj bi sprva stala 30, na koncu pa smo prišli na 62,5 milijona evrov. Oboje pa gradi Makro 5.

Zlobneži pravijo, da to ni naključje in da v finančnem smislu Ljubljano po Jankovićevem odhodu čaka – potop.