V knjigi Temna stran Dela je Igor Omerza obdelal 24 novinarjev in zunanjih sodelavcev Dela, v Svetli strani Dela pa sedem. V prejšnji številki Reporterja smo objavili poseben članek o udbovski kartoteki Danila Slivnika, ki ga je Omerza uvrstil na svetlejšo stran dvojne knjige.

V Temni strani pa je opisal tudi udbovske dokumente o lani preminuli profesorici Manci Košir, ki jo je uvrstil med »manjše ribe«.

Njeno kodno ime je bilo Karpo, kar ni ravno inovativno, saj je bila poročena z režiserjem Karpom Godino.

V centralni aktivni evidenci, znani kot udba.net, je imela status opuščene sodelavke in neregistriranega vira. Omerza je o njej našel tri poročanja Centra Službe državne varnosti (CSDV) Ljubljana, le v enem nastopa pod navedenim kodnim imenom.

Najbolj zanimivo je prvo poročanje – tajna depeša iz 22. januarja 1980, ki jo je CSDV Ljubljana poslal II. (zunanjemu) oddelku Udbe. V njej je namreč Koširjeva poročala o tem, da je italijanska novinarka Oriana Fallaci želela narediti intervju s Titom, ki je takrat že umiral v ljubljanskem kliničnem centru.

Tita je SDV vodila pod kodnim imenom Goran. »Manca Košir, novinarka Teleksa, je povedala, da ji je včeraj telefonično javil prijatelj Vučelić Milorad, Študentski center Beograd, novinar, da pride dne 23. 1. 1980 v Beograd novinarka Oriana Fallaci iz Italije na promocijo svoje knjige ‘Moški’. Peljala se bo skozi Ljubljano, kjer se bo ustavila dne 22. 1. 1980.

Njen cilj je bil, da bi dobila intervju od Gorana, ali pa vsaj podatke iz njegove bližine,« piše v depeši, pod katero se je podpisal šef ljubljanske Udbe Ivan Eržen, ki je podpisan tudi pod drugi dve poročanji.

Drugo poročanje (1. oktobra 1980) se nanaša na informacijo o ljubljanskem obisku Raymonda Bensona, svetnika veleposlaništva ZDA v Beogradu, kjer je bila Koširjeva ena od dveh »izvorov«. Na sestanku so bili še Tomo Martelanc z ženo, Stane Saksida, žena slikarja Jožeta Ciuhe, Silva Mežnarič, Zvone Kržišnik in Manca Košir.

Ta je na Bensona naredila dober vtis in ji je posvečal veliko pozornosti. Tudi Koširjeva je o njem poročala kot o zelo inteligentnem, simpatičnem in nevsiljivem ter da obožuje Jugoslavijo. Bensona je zanimala tudi Nova revija, katere ustanovitev so napovedali podpisniki, Koširjeva je bila prepričana, da bo izhajala, on pa ne. Pogovarjali so se tudi o njenem nameravanem obisku v ZDA, kamor jo je povabila galeristka Zorana de Kide iz Philadelphie.

Prav slednje je bila tema tretjega poročanja (30. oktobra 1980), ko se je Koširjeva vrnila iz ZDA. V dokumentu so jo udbovci označili s kodnim imenom Karpo, ob tem pa ji celo spremenili spol v moškega.

Sledi kratko poročilo z obiska, pri čemer je »Karpo« povedal, da niso imeli nobenih političnih pogovorov. Kljub temu so jo lepo ocenili: »Karpo je odkrit in sposoben. Menimo, da je potrebno nadaljevati s približevanjem Bensonu in Strovasu, ker sta onadva prva pokazala interes za poznanstvo z njim. To nam počasi uspeva.« Toda drugih dokumentov o Koširjevi Omerza ni našel med ohranjeno dokumentacijo nekdanje SDV v Arhivu.