V ekipi Pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani je od maja letos tudi Tino Mamić, donedavni urednik Domovine, ki je pred evropskimi volitvami podprl evropsko poslanko SDS Romano Tomc in se norčeval iz njene kolegice iz vrst Svobode Irene Joveve. Zaradi političnega kadrovanja so se štirje slovenski evroposlanci pritožili generalnemu sekretarju Evropskega parlamenta Alessandru Chiocchettiju, a neuspešno, saj prihaja iz vrst Evropske ljudske stranke, katere članica je tudi SDS. Še več, po nekaterih virih naj bi si Tomčeva prizadevala, da bi Mamić prevzel pisarno v Ljubljani.

»V zadnjem mandatu sta se za novinarsko svobodo v Sloveniji postavila Milan Zver in Romana Tomc (SDS). Tomčeva je od vstopa Slovenije v EU (2004) na tem področju naredila največ od vseh slovenskih poslancev. Predvsem zaradi nje se je ta bruseljski tabu začel podirati …« je Tino Mamić pred evropskimi volitvami izjavil v intervjuju za strankarski tednik Demokracija.

Evropski parlament

Na vprašanje, ali tako skuša dati podporo Tomčevi, pa dodal: »Vsak novinar gre na volitve. Zato ima pravico povedati, kaj misli, da je zanj ali za državo dobro in kaj ne. Mnogi evropski mediji pred volitvami na naslovnici napišejo, kdo si po njihovem mnenju zasluži zmago. Če je Tomčeva po mojem mnenju naredila za slovensko medijsko svobodo največ, to menda lahko povem.«

Politično kadrovanje Romane Tomc

Po drugi strani pa je evropske poslance Milana Brgleza, Matjaža Nemca (SD), Ireno Jovevo in Klemna Grošlja (Svoboda) obtožil, da so delovali proti medijskemu pluralizmu: »Večkrat je bila na njihovi strani tudi poslanka Ljudmila Novak (NSI),« je še dodal. Zlasti Jovevo je večkrat kritiziral, celo norčeval se je iz njenih grimas na predvolilnem soočenju. Slabo leto po volitvah je dobil zaposlitev v Pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, po dobro obveščenih virih naj bi mu do službe odločilno pomagala evropska poslanka Tomčeva.

Ob tem je zanimivo zlasti dejstvo, da so kmalu po evropskih volitvah iz pisarne odslovili nekdanjega novinarja Dela Andreja Miholiča, ki mu pogodbe o zaposlitvi niso hoteli podaljšati zaradi zmanjševanja števila predstavnikov za stike z javnostjo. Nekaj mesecev pozneje pa so v Evropskem parlamentu naredili izjemo in našli prosto delovno mesto za Mamića.

LinkedIn

Po nekaterih informacijah se je prijavil na razpis, na katerega so ga posebej povabili iz Evropskega parlamenta, po drugih naj bi ga zaposlili kar mimo razpisa. Kdaj naj bi bil objavljen razpis, na katerega naj bi se prijavil Mamić, ali je uspešno opravil vse postopke in koliko je bilo kandidatov, nam žal ni uspelo izvedeti.

V ljubljanski pisarni so nas napotili v Bruselj na generalni direktorat za komunikacije v Evropskem parlamentu, od koder so nam odgovorili, da posameznih primerov ne komentirajo: »Odpiranje in zaposlovanje na delovna mesta v administraciji Evropskega parlamenta v centrali ali v kontaktnih pisarnah sledi strogemu ocenjevanju potreb in ustaljenim postopkom. Za vsa delovna mesta so objavljeni razpisi (interno ali interno/zunanje), za odobritev vsake nominacije pa se skliče izbirna komisija. Enako velja tudi za pogodbene uslužbence.«

Njegova nominacija je zelo zmotila štiri slovenske evropske poslance iz vrst levega dela političnega prostora (Ireno Jovevo in Marjana Šarca iz Svobode, Matjaža Nemca iz SD ter Vladimirja Prebiliča), zato so se pritožili generalnemu sekretarju Evropskega parlamenta Alessandru Chiocchettiju in mu izrazili svoje pomisleke zaradi nameravane zaposlitve Mamića.

Ob tem so izpostavili njegove politične izjave pred volitvami, v katerih je napadel eno od poslank, prav tako so opozorili na njegovo povezavo s stranko SDS, ki ga je po ugotovitvah preiskovalne komisije državnega zbora financirala. Chiocchetti naj bi jim obljubil, da se bo o njihovih pripombah pozanimal, toda na koncu je Mamić vendarle dobil delovno mesto, saj je bila pri lobiranju zanj uspešnejša Tomčeva, ki prihaja iz iste politične družine, Evropske ljudske stranke, kot generalni sekretar Evropskega parlamenta.

X.com

Poslanci SDS se vseskozi pritožujejo, da je ljubljanska pisarna izpostava levičarjev, in zahtevajo njeno politično uravnoteženje. Po drugi strani pa poslanci iz levega dela menijo, da je Mamićeva zaposlitev primer političnega kadrovanja in vprašanja integritete Evropskega parlamenta.

Dvoživka: novinar in politik

Mamić sicer ni povsem brez izkušenj iz evropske politike. Kot navaja v svoji avtobiografiji, se je leta 2002 zaposlil v Uradu za uradne objave EU v Luksemburgu, kjer je kot uslužbenec Evropske komisije opravljal delo korektorja za slovenščino na oddelku za sekundarno zakonodajo, poleti 2004 pa je dobil službo v Bruslju, kjer je delal kot novinar na generalnem direktoratu za pravosodje.

Toda njegova novinarska kariera je bila tesno prepletena s politiko. V času prve Janševe vlade je bil nekaj časa odgovorni urednik Primorskih novic. Leta 2005 ga je državni zbor izvolil za člana programskega sveta RTV Slovenija, in sicer na predlog NSI, katere poslanec je bil takrat njegov oče Ivan Mamić. V času prve Janševe vlade je bil leta 2007 imenovan tudi za člana Muzeja novejše zgodovine, naslednje leto je kandidiral za direktorja Notranjskega muzeja, a mu ta veliki met ni uspel.

Na lokalnih volitvah 2014 se je potegoval za župana Ajdovščine, dobil 12,69 odstotka glasov, a se ni uvrstil v drugi krog; neuspešen je bil tudi s svojo listo Čaven, saj ni dobila nobenega svetnika. Nato je skočil v politiko še leta 2018, ko je na državnozborskih volitvah nastopil na Listi novinarja Bojana Požarja, kjer je v okrajih Ajdovščina in Ilirska Bistrica prejel 238 glasov oziroma 1,37 odstotka.

Evropski parlament

Leta 2022 je postal odgovorni urednik tednika Domovina, ki ga je medtem lastniško prevzel ajdovski poslovnež Aleš Štrancar in v medijsko družbo investiral milijon evrov. Ob izidu njene prve številke je Mamić med drugim zapisal: »Slovenski mediji so močnejši od vseh političnih strank. Zato lahko govorimo o diktaturi novinarjev. Državljani potrebujemo nove, demokratične medije. Zaslužimo si jih.« Poldrugo leto pozneje je zaradi medsebojnih sporov v medijski hiši odstopil, takrat je v oddaji Faktor na TV3 obtožil novega direktorja Mitja Štularja poseganja v uredniško politiko, prejšnjega Igorja Vovka pa korupcije.

Kot smo že omenili, se je leta 2023 njegovo ime pojavilo tudi v poročilu preiskovalne komisije, ki preiskuje financiranje političnih strank: »Iz dokumentacije je namreč moč razbrati, da je bil odgovorni urednik Domovine Tino Mamić plačan iz volilnega računa stranke SDS v času kampanje za državnozborske volitve leta 2022.«

Se bo poslovila tudi sedanja vodja pisarne?

Po odhodu z Domovine se je vrnil v svojo agencijo za rodoslovje, kjer vseskozi izdeluje družinska drevesa. Prav tako zelo rad komentira po družbenih omrežjih. Zlasti ga motijo ženske v hlačah, tudi aktualna ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, nad katere (predolgimi) hlačami se je zgražal na omrežju X. »Problem feminizma je, da nekatere ženske želijo biti podobne, ne pa enakopravne, moškim. In se oblačijo v moške obleke …« se je avgusta lani (po evropskih volitvah) obregnil v Brigitte Macron, ženo francoskega predsednika.

Primož Lavre

Novembra pa še na takratno podpredsednico ZDA Kamalo Harris in aktualno slovensko predsednico Natašo Pirc Musar: »V čemer je fora, da se nekatere političarke oblačijo v moške obleke (Harrisova, Pirc Musarjeva). Enakopravnost žensk menda ni v tem, da se stlačiš v rekelc, marveč da ima ženska enak pomen v družbi kot moški, mar ne? Torej v ženski obleki, ne pa z narisanimi brki.«

Tako si je očitno pridobil izkušnje za urejanje objav na družbenih omrežjih, za kar trenutno skrbi v ljubljanski pisarni Evropskega parlamenta. Mamić na vprašanja v zvezi s svojo zaposlitvijo ni odgovoril. Po naših virih naj bi bil zaposlen za eno leto, z možnostjo podaljšanja pogodbe, kar velja tudi za vse druge uslužbence. Z njim naj bi v SDS imeli velike načrte. Najprej naj bi poskrbeli, da bo pisarno zapustilo čim več sedanjih uslužbencev, ki so lahko na istem delovnem mestu največ sedem let. Nato naj bi pisarno kadrovsko okrepili s svojimi kadri, Mamića pa nastavili za vodjo pisarne. Od decembra 2023 je vodja ljubljanske pisarne Anita Tušar.

Velikokrat v Evropskem parlamentu upoštevajo tudi (večinsko) mnenje evropskih poslancev iz države članice. Tako je med letoma 2014 in 2017 ljubljansko pisarno vodil Klemen Žumer, ki je bil pred tem tiskovni predstavnik ELS, še prej pa asistent Lojzeta Peterleta v Evropskem parlamentu in kandidat NSI na evropskih volitvah leta 2009. V sedanjem mandatu ima SDS v Evropskem parlamentu štiri poslance, ELS pa skupaj z Matejem Toninom (NSI) pet od devetih, ki so iz Slovenije.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.