Od zadnjega intervjuja z Janezom Janšo v Reporterju je minilo že več kot devet let. Predsednik SDS nam je v ekskluzivnem pogovoru priznal, da osebni vpliv Milana Kučana na slovensko politiko peša. Kritičen je do aktualne vlade, ker je dvigovala davke in nižala plače. Robert Golob eno govori, njegova koalicija pa dela drugo, opozarja. Janša je vnovič zanikal, da sta z Anžetom Logarjem dogovorjena. Po njegovem Logar dela škodo, gre za projekt Virant dva s ciljem, da se omeji doseg SDS in pridobi levici zmagovit rezultat. Strinja se, da bi morali politiki javno razkriti svoje članstvo pri prostozidarjih. Povprašali smo ga, kaj vse bodo ukinili oz. spremenili, ko (in če) pridejo spet na oblast. Odgovoril je na vprašanje, ali obstaja plan B, če mu ne uspe sestaviti koalicije po naslednjih volitvah, in razložil, zakaj se zavzema za ustavno omejitev deleža BDP za javno porabo.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zaskrbljena nad polarizacijo slovenske politike. Na zadnjem sestanku predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, ki ga je sklicala, jo je presenetilo in tudi zabolelo, da se prvak opozicije in predsednik vlade nista niti pogledala, čeprav sta sedela ob isti mizi. Čemu tako napet odnos med vami in Golobom? Predsednica od obeh pričakuje bolj državniško držo …

To čisto ne drži. Ko sva z vodjo poslanske skupine Jelko Godec prišla v sejno dvorano, sva pozdravila vse, ki so že bili tam, in nato zasedla svoji mesti za mizo. Golob je prišel zadnji, se usedel in res ni posebej pozdravil nikogar. Ni pa nihče delal drame iz tega.

Sicer pa je ravno predsednica Musarjeva eden od simbolov dejanske polarizacije, proti kateri se domnevno bori. Poglejte si samo njene predloge kandidatov za ustavne sodnike.

Na jugovzhodu Slovenije je po tragičnem dogodku v Novem mestu še vedno precej napeta varnostna situacija, ki jo poskuša vlada sedaj rešiti s t. i. Šutarjevim zakonom. Če bo kaka pametna rešitev, jo bo SDS tudi podprla, ste napovedali. Tudi protestnemu shodu v Ljubljani ste se odpovedali. Vas je presenetil odločen odziv predsednika vlade v tem primeru? Menite, da bi bil ta enak, če ne bi bili nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami?

Protestnemu shodu se ni nihče odpovedal. Protest je smiseln takrat, kadar pripomore k temu, da vladajoči bolj prisluhnejo predlogom. Ali se bo to zgodilo ali ne, bomo še videli. Kar se pa tiče reakcije predsednika vlade, je velikanska razlika med tem, kar on sedaj govori, in tem, kar njegova koalicija dela. Saj ste verjetno spremljali zadnjo sejo v državnem zboru, kjer so predvsem poslanci njegove stranke zadevo skušali prikazati tako, kot so jo prikazovali v dosedanjem delu mandata, se pravi, kot da je krivda za situacijo na Dolenjskem predvsem na občinah, na županih in pa na nestrpnosti opozicije in domačinov, ki zganjajo nekakšen anticiganizem.

Ob cestah že nekaj tednov visijo plakati, katerih naročnik je SDS, s parolo: »Nižja plača + višji davki = Golobova vlada. Ampak, samo da ni Janša.« So ti plakati, ki so se pojavili še pred tragedijo v Novem mestu in še preden se je sploh uradno začela volilna kampanja, odgovor na Golobovo obvezno božičnico? V SDS že nekaj časa ponujate primerjave s Hrvaško, kjer je povprečna neto plača že skorajda dohitela slovensko …

Ti plakati opozarjajo na očitno dejstvo v času, ko skuša Golobova koalicija to dejstvo zamegliti. Motiv za te plakate je popolnoma jasen, napis na njih pa resničen.

Na predvolilne bonbončke ljudje hitro pozabijo. Tudi vi ste jih delili, pa vam ni prav nič pomagalo …

Če govorimo o kovidnih dodatkih v času naše vlade, potem je treba vedeti, da je bila zakonodaja, vključno s kolektivnimi pogodbami, ki je določala, do česa so upravičeni tisti, ki delajo na nevarnih mestih v času epidemije, sprejeta 15 ali celo 25 let pred nastopom naše vlade. Ta je določala, da vsakemu v tem položaju pripada 60 odstotkov plače in da so predstojniki v inštitucijah tisti, ki določijo, kdo bo ta dodatek dobil. Skratka, vlada s tem ni imela nič, razen da zdaj poslušamo očitke.

Vladi očitate dvigovanje davkov in visoko javno porabo, ki je letos pripeljala do kar milijarde evrov proračunskega primanjkljaja. Toda tudi evropske države na severu imajo visoke davke, pa po raziskavah veljajo za države, kjer so ljudje najbolj srečni. Bi nižji davki res vse spremenili, pospešili gospodarsko rast in zvišali življenjski standard ljudi?

Če govoriva o Evropi, so v njej države, kjer je standard prebivalstva dvakrat višji, kot je pri nas. Imate pa tudi države, kjer je standard nižji, in seveda za vsako od teh držav delujejo drugačni pristopi, kar se tiče fiskalne politike. Pravi pristop je tisti, ko vlada oziroma odločevalec, ki določa davčno politiko, z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne zbere več. To je bil naš pristop v prvem mandatu in naš takratni finančni minister dr. Bajuk ga je zelo dobro uveljavljal. Spomnite se tistih razprav, ko smo znižali davčne stopnje in so rekli, da zdaj bo pa državna blagajna prazna. Nasprotno. Bila je bolj polna ob nižjih davkih.

Primož Lavre

V državno blagajno se je nateklo več, ker smo pustili več kisika gospodarstvu. Če se ustvari več, lahko z nižjo davčno stopnjo zbereš več denarja, kot pa če z manjšega kupa vzameš večji delež. To je formula uspešnega vodenja fiskalne politike uspešnih vlad, ki pa je socialisti nikoli niso sprejeli. Mogoče je bila kakšna izjema, ki pa je jaz ne poznam, ker levičarji si želijo le čim prej pobrati čim več in to potem deliti, kot da gre za njihov denar.

Mi verjamemo v racionalno obnašanje ljudi in gospodarstvenikov oziroma v zdravo pamet, levičarji pa mislijo, da so oni kot oblast pametnejši od ljudi in od gospodarstva in da oni bolj vedo, kako ravnati z denarjem, ki ga ustvarjajo drugi.

SDS se je vrsto let predstavljala za predstavnika deprivilegiranih, drugorazrednih ljudi. Zadnja leta pa podobno kot Nova Slovenija postajate vse bolj transmisija interesov kapitala in ne več t. i. »catch-all« stranka, ki bi nagovarjala čim širši krog volivcev. Se morda motim?

Zelo. Res pa je stanovska organiziranost slovenskega gospodarstva konglomerat paradoksov. Poglejte si npr. program zadnjega srečanja tako imenovanega vrha slovenskega gospodarstva v organizaciji gospodarske zbornice. Tam je kot osrednji tuji gost nastopil Jeffrey Sachs, ruski propagandist, ki je bil nekoč mogoče res glas ultraliberalizma, pa je potem prešel v levičarske vode in danes v ekonomiji velja za nekaj takšnega, kar je Slavoj Žižek v populistični filozofiji. Na srečanju SBC pa so gostili v mnogih elementih ekstremno levičarko Musarjevo, ki pa po drugi strani tudi ne spada ravno med revne.

Je egalitarnost, ki je v Sloveniji podobno kot v nordijskih državah na dokaj visokem nivoju, za vas sploh še vrednota?

Zame je vrednota meritokracija in politika ustvarjanja priložnosti. K prejšnjemu odgovoru bi dodal še to, da med deprivilegirane ali pa drugorazredne v Sloveniji spada tudi večji del slovenskega gospodarstva in podjetništva, ki mu je leva politika populila zobe. Slovenija je po mojem vedenju edina formalno demokratična država, v kateri privatni podjetnik ne more donirati sicer nujno omejenih sredstev politični opciji, za katero misli, da zastopa njegov program. Skoraj povsod so te vsote omejene, pri nas pa so to levičarji povsem prepovedali.

Če greste recimo na kongrese nemških strank, bodisi CDU-ja, CSU-ja ali pa liberalcev in socialdemokratov na drugi strani, boste na njihovih kongresih videli stojnice nemških podjetij, ki tam lobirajo za svoje interese in tudi donirajo omejene vsote tisti stranki, za katero mislijo, da bo vodila gospodarsko politiko, ki je njim bližja. Pri nas je to prepovedano. Smo edina evropska država, kjer je gospodarstvu levica dodobra populila zobe, pa niti protestirali niso proti temu.

Če pridete na oblast, boste torej spremenili zakonodajo, ki ureja financiranje političnih strank?

Absolutno. Prav je, da državna podjetja ne smejo donirati političnim strankam, ker je to incest. Za privatna podjetja, za denar, ki je ustvarjen v domeni privatnega gospodarstva, pa mora ta svoboda obstajati, sicer ni ravnotežja. Niti preglednosti.

Mislite, da bo potem zadeva veliko bolj transparentna? Ker sedaj se pri mnogih strankah, ne nazadnje tudi pri Novi Sloveniji v primeru Inštituta Janeza Evangelista Kreka, pojavljajo očitki o vzporednem financiranju preko raznih inštitutov oziroma društev.

Seveda. Če se ve, kdo je komu doniral, se v primeru, ko donirana stranka sedi v vladi, nato pa se pri donatorju pojavijo visoki transferji iz državnih blagajn in iz državnih podjetij, takoj ve, za kaj je šlo.

Levičarji so transparentnost odpravili tudi zato, ker oni volilno kampanjo vodijo preko levičarskih nevladnih organizacij. Ko so na oblasti, kar je večina časa, odkar samostojna Slovenija obstaja, 25 let na 45 let podlage, oni napolnijo svoje nevladnike, predvsem tiste z Metelkove 6, z desetinami milijonov evrov denarja davkoplačevalcev. In ti potem, če leve stranke slučajno niso na oblasti, kolesarijo po Ljubljani, kričijo k naši smrti in jih spravljajo nazaj na oblast.

Za nevladnike iz združbe Glas levičarjev, ki samo sebe sicer naslavlja z Glas ljudstva, tudi ni nobenih omejitev, ko gre za financiranje iz tujine. Stranke se ne smejo financirati iz tujine, kar je prav, medtem ko se parapolitične nevladne organizacije mastno financirajo iz tujine, kar ni prav. Tudi iz evropskih sredstev, ki jih vsi plačujemo. Ni pa jim treba polagati računov ne računskemu sodišču ne slovenski javnosti, pa tudi splošne omejitve glede volilne kampanje zanje ne veljajo.

Vaša poslanca Jelka Godec in Žan Mahnič že nekaj mesecev javno napovedujeta, katere vse zakone Golobove vlade boste odpravili, ko se vrnete na oblast. Da boste sprejeli podoben omnibus zakon, kot je bil tisti od Nike Kovač, ki ga je posvojila Golobova vlada in nato z njim na en mah spremenila enajst zakonov. Ustavni sodnik Klemen Jaklič je po opravljeni javni presoji v ločenem mnenju zapisal, da takšno »multipraktik zakonodajno urejanje« ni primerno in predstavlja zlorabo …

Ja, to drži v normalnih razmerah. Imamo pa tudi razmere, ki so izredne. Epidemija recimo. In ko smo mi v nenormalnih razmerah to počeli, to je bilo v času kovida, smo bili deležni kritik z vseh strani. A nihče ni znal povedati, kako bi lahko drugače kot s hitrimi omnibus protikoronskimi paketi upravljali tisto krizno situacijo. Treba je bilo reagirati preko noči.

In tisti, ki so nas najbolj kritizirali, so potem s podobnim tehničnim pristopom ukinili tudi vse protibirokratske ukrepe. To so naredili z nekim pravnim skrpucalom, ki so ga napisali na ulici. Saj kazen je prišla takoj. Ko so bile avgusta 2023 poplave, smo slišali Roberta Goloba reči, da bi radi hitreje delali, ampak so roki predolgi, birokracija pa prezapletena. Eureka.

Mi smo s prvim protibirokratskim paketom, ki ga je pripravil strateški svet pod vodstvom Ivana Simiča, odpravili zelo veliko birokratskih ovir. Oni so jih z zakonom ulice oziroma zakonom Nike Kovač vrnili.

Sicer je pa tudi sedaj, ko se midva pogovarjava, v proceduri tako imenovani Golobov, oni sicer pravijo Šutarjev zakon, kjer z enim zakonom spreminjajo šest ali več različnih zakonov. Tukaj bi sicer težko rekli, da ne gre za izredno situacijo, ta obstaja. Vendar po krivdi Golobove koalicije, ki je doslej štirikrat zavrnila različne zakone, ki so pravočasno urejali enake ali podobne probleme.

Primož Lavre

Spomladi, ob sprejemanju novega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je hrbtenica zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba, je vodja vaše poslanske skupine Jelka Godec vehementno napovedala, da ga boste ukinili, ko pridete na vlado. Torej se bo vrnilo tudi t. i. dvoživkarstvo – neetično ravnanje nekaterih zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu, ki so svoje paciente iz čakalnih vrst preusmerjali v svojo zasebno popoldansko prakso in jim tam svoje storitve potem tudi zaračunali?

Če sem vas prav razumel, vi trdite, da te prakse zdaj po tem zakonu ni več.

Ne vem, ali že velja ta določba.

Ne velja, ker naj bi se dokončno uveljavila šele po volitvah. Ker se vladna koalicija seveda zaveda, da en tak rez preko noči javnega zdravstvenega sistema ne bo okrepil, ampak ga bo ogrozil. Ministrica za zdravje je to sama priznala, zato so rok za odpravo tega po vašem dvoživkarstva, če se ne motim, prestavili na maj naslednje leto, ko bodo volitve že mimo.

Se morda bojijo, da se bo zdravstveni sistem zaradi tega sesul?

Ta se sesuva že brez tega, zaradi kaosa in plačnih nesorazmerij. Njihovo domnevno zdravilo bo vse skupaj zgolj pospešilo. In tega se zavedajo. Če slučajno ponovijo mandat, potem bodo ta rok prelagali, če pa ne in bo prišla neka druga vlada, bo to problem nekoga drugega in bodo spet lahko kričali o dvoživkah.

Ne morete zanikati, da se je Golobova vlada v drugi polovici mandata vendarle lotila nekaterih težkih, a nujnih reform; pokojninske, pa dolgotrajne oskrbe. Prav dolgotrajno oskrbo je Golob označil za enega največjih projektov te vlade. Od ministra Simona Maljevca pa pričakuje, da bo projekt tekel po časovnici, določene pravice bodo pričele veljati s prvim decembrom. Vi pa po drugi strani napovedujete, da boste prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence takoj ukinili in uvedli moratorij za plačevanje za vse druge …

Drži. Ne drži pa, da se je Golobova vlada lotila te reforme. Zakon je bil sprejet v prejšnjem mandatu in vse, kar oni zdaj delajo, je, da dokazujejo svojo nesposobnost pri implementaciji nekaterih rešitev, ki so logične in kjer so koraki predvidljivi. To ni reforma, to je dokazovanje eklatantne nesposobnosti levičarjev pri implementaciji nekega malo bolj kompleksnega koraka ali pa spremembe v javnih storitvah.

In ja, mi bomo ukinili prispevek za upokojence, ker je to po mojem tudi neustavno poseganje v pokojnine. Kar se tiče pa prispevka za ostale, ga bomo zamrznili za toliko časa, dokler ne bo vseh storitev. Ker zdaj se prispevek plačuje, nekaterih storitev pa še ni.

Če bi Slovenija imela normalno gospodarsko rast, potem bi bil ta prispevek nepotreben, ker bi lahko ta denar zbrali iz drugih virov. Če bi imeli tako gospodarsko rast, kot smo jo imeli leta 2021, ali pa vsaj pol nižjo, potem ne bi bilo treba uvajati nobenih dodatnih prispevkov. V vsakem primeru pa lahko upravičeno neki obvezen davek uvedeš takrat, ko imaš storitev pripravljeno, ne pa vnaprej, tako kot so oni zdaj naredili.

Aleš Hojs, podpredsednik SDS, je napovedal ukinitev KPK, pa plačevanje obveznega RTV prispevka boste menda tudi ukinili. Ali oboje še drži?

Načeloma bi morali, ko bo dovolj glasov v državnem zboru, ukiniti vse tiste institucije, ki so ustavnemu redu dodane kot balast. Vse institucije, ki nimajo ustavne podlage, so si bolj ali manj izmislili levičarji, da so ustavni sistem, ki je bil postavljen kot relativno čist, skušali narediti čim bolj podoben temu, kar smo imeli nekoč v bivši državi. Institucije se sicer drugače imenujejo, zasledujejo pa enak cilj.

Zamegliti problem in ustvariti orodje za krepitev vpliva neizvoljenih. V državi, kjer policija, tožilstvo in sodstvo funkcionirajo tako, kot se spodobi, ne potrebujete dodatnih organov za preganjanje kriminala in korupcije. V državi, v kateri se spoštujejo temeljne civilizacijske vrednote, ne potrebujete birokratskih monstrumov v obliki raznih varuhov enakosti ali informacijskih pooblaščenk.

Kaj pa RTV prispevek? Bili ste že trikrat na oblasti, pa tega prispevka niste odpravili.

Če se ne motim, je ob enem poskusu vmes poseglo ustavno sodišče. Preostali dve naši vladi sta bili krizni, enkrat smo državo reševali pred stečajem, drugič pa pred kovidom, in to večinoma z manjšinsko vlado. Ko ti ljudje umirajo v prenatrpanih bolnišnicah, država je pa brez osnovne zaščitne opreme, se vlada res nima časa ukvarjati s hišo, ki zase pravi, da je depolitizirana, ima pa oddajo, ki se imenuje Politično.

Boste ukinili tudi Dovos, vojaško-obrambni holding, ki ga je konec poletja ustanovil SDH?

Ne poznam nobene druge države, ki bi imela takšno institucijo, in težko sodim, kaj se bo iz tega izcimilo. Glede na ljudi, ki so tam, pa se mi zdi, da je to še ena paradržavna institucija, ki je narejena prej zaradi osebnih in političnih kalkulacij in manj zaradi potreb obrambe.

Bo zakonodajni referendum 23. novembra o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu tudi v SDS odločno nasprotujete, nekakšen vmesni čas pred marčevskimi volitvami v državni zbor? Oktobrska anketa Mediane kaže, da bi zakon podprlo 60 odstotkov vprašanih, tudi na lanskem posvetovalnem referendumu je skoraj 55 odstotkov volivcev podprlo evtanazijo …

Mogoče. Vsakdo, ki odgovarja na anketo ali pa gre na posvetovalni referendum in glasuje, ima tudi neke lastne motive in razloge za tako odločitev. So pa stvari, ki nas drugače vežejo in preko katerih se ne da. Pri zdravnikih je to Hipokratova prisega in ta zakon o zastrupitvi bolnih zdravnike sili, da jo kršijo.

Pri kristjanih je to peta božja zapoved, ki pravi, ne ubijaj, in težko se ima nekdo za kristjana, obenem pa podpira evtanazijo. Vse državljane te države pa veže ustava. V njej imamo 17. člen, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Ob takšni ustavi ne smeš uzakoniti evtanazije, pa kakorkoli jo že poimenuješ.

Če bi se slučajno zgodilo, da bo ta zakon kljub 17. členu ustave uveljavljen, potem lahko mirno rečemo, da ustava v Sloveniji ne velja več in da si lahko vsaka vlada in vsaka vladna večina privošči, da po svoje interpretira pravni red. Še posebej ob aktualni sestavi ustavnega sodišča, ki ni zgolj nagnjeno, ampak je že skoraj plosko položeno v skrajno levo. To bi bil velikanski, mogoče doslej največji korak kaosa v tej državi. Gre za eksistenčne stvari, ne gre za vprašanje, ali nam je všeč neka barva ali oblika – gre za ustavno določbo, ki je bila v ustavo vključena z jasnim namenom ter je zato nedvoumna.

Bil sem član tiste ustavne komisije in ustavodajne skupščine, poznam te razprave. 17. člen v slovenski ustavi je branik, da se ne bi ponovili tragični časi, ko so v Sloveniji ekstremni levičarji brez sodbe pobijali ljudi in jih metali v jame. Ter da ne bi komu prišlo na misel uporabiti pristope za čiščenje domačega prebivalstva, kot jih je uvedel v Nemčiji Adolf Hitler. Nacistična Nemčija je namreč prva zakonsko uvedla evtanazijo.

Nedavno ste na pogovornem večeru v Tržiču dejali, da se bo v naslednjih mesecih do volitev levo od sredine še marsikaj dogajalo. Na kaj konkretno ste mislili, kaj pričakujete?

Pred nami je izjemno pomemben referendum, na katerem branimo tako življenje kot ustavni red, medtem ko levica obojemu kliče smrt. Kot običajno pa je pred volitvami tranzicijska levica vključila nove igralce. Tisti, ki imajo vpliv na kreiranje javnega mnenja preko anket Mediane, Valicona, Ninamedie in osrednjih medijskih monopolov, bodo zdaj nekaj časa spremljali zadeve, potem pa se bodo odločili, koga bodo podprli kot kandidata za relativno večino in posledično za mandatarja.

Primož Lavre

Lahko po vašem Robert Golob oz. Gibanje Svoboda levo od sredine ohranita primat? Nekdanji predsednik Milan Kučan je pred meseci podprl Goloba in ne Vladimirja Prebiliča, ki je pričakoval njegovo podporo, a je ni dobil. Še več, Kučan je imel pomislek glede drobljenja glasov na levici … Tudi o politični sredini nima ravno najboljšega mnenja: zdi se mu, da je govor o sredini nekakšna prazna množica.

Levi ajatole podpirajo nekoga, dokler ga ne podpirajo več. Podpirali so Boruta Pahorja, Zorana Jankovića, podpirali so Alenko Bratušek, pa Mira Cerarja in Marjana Šarca. Vse so podpirali, dokler se njihov šef ni oglasil na vladi pa povprašal Bratuškovo o proračunu in potem je niso več podpirali (smeh). Nekateri pa so sami vrgli puško v koruzo.

Kako velik vpliv na slovensko politiko ima še po vašem nekdanji predsednik države in partije? Kučan nima več Foruma 21, januarja pa bo dopolnil 85 let.

Ima toliko vpliva, kolikor je vplivno omrežje, katerega vrh še vedno predstavlja. Ponekod sicer zgolj simbolno, ponekod dejansko. Ni pa to več tako, kot je bilo pred desetletji, njegov osebni vpliv peša in to se jasno vidi. Je pa omrežje, ki je bilo v tem času vzpostavljeno, predvsem tisti del omrežja, ki so ga preobrazili v institucije države, še vedno tukaj in moč tega omrežja je glavni razlog za tisto, kar ste povedali na začetku – da je povprečna plača v sosednji Hrvaški že skoraj takšna kot pri nas, čeprav je bila leta 2008 še polovico nižja.

Ker levičarsko podtalno omrežje v svoji ihti biti na oblasti za vsako ceno preprečuje spravo, izključuje, duši razvoj in svoboščine. Ker vlada iz ozadja, v ospredje postavlja bolj ali manj ubogljive lutke, ki se praviloma iztrošijo v enem mandatu, nato pa se spirala negativne kadrovske selekcije na levici spet zavrti.

Ni morda Prebiličeva stranka odgovor na Logarjevo stranko? Obe namreč targetirata isti, sredinski bazen volivcev.

Mislim, da ne ena ne druga ne targetira sredinskega bazena volivcev, ker tega bazena praktično ni, če smo zelo iskreni. Prebiličeva stranka za zdaj predstavlja rezervno mrežo za razočarane Golobove volivce, da ne bi ti slučajno ostali doma ali pa celo volili preko ideološkega pola. Logarjeva stranka pa ima isti cilj, kot ga je imela Virantova lista, se pravi oslabiti Slovensko demokratsko stranko.

Skratka, Logar dela škodo in tisti, ki ga ves čas slikate kot satelit Slovenske demokratske stranke, mu hkrati dajete izjemen medijski prostor, kar je seveda očitno protislovje. Če bi Logarja na levi res imeli za satelit, potem bi imel v medijih toliko nastopov, kot jih imajo recimo Pavle Rupar, Marko Lotrič, Dejan Kaloh ali Tina Bregant. Tako pa ima Logar na Pop TV, na nacionalni televiziji, kjer je skoraj že član uredništva Tarče, in v časopisnem medijskem korpusu več medijskega prostora kot SDS.

Ali vaše interne raziskave res kažejo, da Demokrati podporo po volilnih okrajih dobivajo izključno na škodo SDS in NSI?

Delamo javnomnenjske raziskave v okrajih, kjer imamo več dobrih kandidatov za državne volitve, pa tudi že za lokalne volitve naslednje leto, ko gre za županske volitve, in te raziskave kažejo, da potencial Logarjeve stranke ni ravno velik. In da ta potencial obstaja praktično skoraj izključno na škodo Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, dodaja pa zelo majhna deleža tistih, ki ne vedo, kako bi sicer glasovali.

Skratka, imam empiričen dokaz, da Logar ni satelit Slovenske demokratske stranke, ampak projekt Virant dva s ciljem, da se omeji doseg Slovenske demokratske stranke in pridobi levici zmagovit rezultat.

Oba se spomniva leta 2011, ko je Virantu na začetku volilne kampanje po ustanovitvi stranke kazalo veliko bolje, kot sedaj kaže Logarju. Tedaj se je Državljanska lista v javnomnenjskih raziskavah celo izenačila s SDS.

Ko so jo lansirali, je bila v anketah prepričljivo prva, ker pa to ni bil cilj omrežja, ki je nagovorilo Viranta v ta projekt, so ga pač omejili na originalni cilj in Virantova lista je dobila poslance v volilnih okrajih, kjer se je glasove bolj ali manj trgalo od našega potencialnega volilnega telesa.

Miha Brejc meni, da bo Logar SDS sicer odškrnil kak odstotek, ampak da vi zaradi njega lahko mirno spite. Brejc, sicer Virantov tast in tudi vaš dolgoletni politični sopotnik, pravi, da sta Virant in Logar kot noč in dan, da ima Virant hrbtenico, da je neodvisen človek. Logar pa da nima poguma in da bo po volitvah šel z vami, razen če bo ponudba druge strani bolj mamljiva …

Razlika med njima je v tem, da je Virant vseeno prekršil manj načel. Virant nikoli ni bil član naše stranke, bil je član našega strokovnega sveta. V tej dvorani, kjer zdaj sediva, smo, če se prav spomnim, v petek predstavljali program javne uprave za volitve, v ponedeljek pa je najavil svojo stranko. Še dan prej me je gledal v oči in rekel, ne verjeti govoricam, da delam stranko.

Anže Logar je podpisal pogodbo s SDS, ki mu je zagotovila enega najboljših okrajev za kandidiranje, da bo do konca mandata, če bo izvoljen, sodeloval v poslanski skupini SDS in se hkrati obvezal, da bo v primeru izstopa iz stranke volivcem vrnil mandat in plačal sorazmerne stroške volilne kampanje. On je izstopil iz stranke in poslanske skupine, ni pa vrnil ne mandata in ne poravnal stroškov.

Kljub temu, da ga je SDS podprla tudi na predsedniških volitvah in zanj zbrala praktično vse potrebne podpise za kandidaturo in sredstva za kampanjo. In da je pravila, ki jih je kršil, sprejel ravno organ SDS, ki ga je sam vodil. Tisti, ki bodo morebiti z njim kadarkoli podpisali kakršenkoli sporazum ali pogodbo, naj vedo, da njegov podpis ne velja počenega groša. Še manj beseda.

Pravite, da je projekt Logar škodljiv. Zanimivo, da podobnega mnenja nimate o stranki Pavla Ruparja, ki tudi gre na volitve. Zadnje ankete Glasu upokojencev sicer ne kažejo, da bi prišla v parlament, bo pa gotovo odškrnila tudi nekaj glasov SDS … Na enem od shodov ste tudi nagovorili Ruparjeve upokojence, jih boste pred volitvami pripojili k SDS, da glasovi ne bodo šli v nič?

Pavel Rupar je logično ustanovil stranko Glas upokojencev zaradi tega, ker se je s propadom Desusa zanj odprl prostor. Vstopil je v prazen politični prostor, ki ga Slovenska demokratska stranka ni zasedala, sicer Desusa ne bi bilo. Ali bo pri tem uspešen, pa seveda ni odvisno od nas in tudi ankete ne kažejo, da bi se za Glas upokojencev v večji meri odločali tisti, ki pravijo, da so na zadnjih volitvah glasovali za Slovensko demokratsko stranko. Pri Logarju pa gre pri večini glasov, ki jih dobi v anketah, za volivce, ki pravijo, da so prej glasovali za Slovensko demokratsko stranko.

Res ne verjamete, da so lahko Demokrati dodana vrednost, da poberejo vsaj del glasov na sredini oz. celo levo od sredine, ki jih SDS ne more …

Ne samo, da tega ne verjamem jaz. Tega ne verjamejo niti tisti, ki trdijo, da je naš satelit. Sicer mu ne bi na široko odpirali medijskega prostora.

… pa potem po volitvah desnosredinska koalicija lažje pride do 46 glasov in da potem na koncu vi sestavite svojo četrto vlado? Vi namreč potrebujete koalicijske partnerje.

Da, ampak Logar sam pravi, da ne bo šel v koalicijo, v kateri ne bi bilo tudi kakšne leve stranke. Ker ve, da levičarske stranke v Sloveniji ne smejo iti v našo koalicijo, sicer jih bodo tisti, ki so jih ustanovili, razgradili in zamenjali vodstva. Kot so to naredili pri Desusu ali SMC.

Primož Lavre

Drži, da Logar hoče, da je v vladi politične širine, kot ji sam pravi, tudi največja stranka z leve strani.

Če bi bilo to možno, potem Logar v takšni veliki koaliciji seveda ne bi bil niti potreben niti zaželen. Nihče ne sodeluje rad z nekom, ki prelomi dano besedo.

Logar v bistvu dela za vas, saj sledi vaši ideji o ustavni koaliciji razuma, to pa je 60 glasov v državnem zboru.

V tej formuli ni imen strank. V tej formuli je več kot 60 odstotkov glasov opredeljenega volilnega telesa, na tem mi delamo.

Ali veste, kdo mene ne prepriča, da so Demokrati samostojen politični projekt – Eva Irgl me ne prepriča. Podobno kot Logar je tudi ona celotno politično kariero zgradila v SDS; poslanka je neprekinjeno že od leta 2004. Najbrž, domnevam, se vam je vsaj zahvalila ob prestopu k Demokratom …

Če sem zelo iskren, pri gospe Irgl, vsaj po tem, kar slišim, da govori v svojem volilnem okraju, je možno tudi, da ji je Logar dejal, da je vse dogovorjeno. Tudi ko sem pred prestopom nazadnje z njo govoril, je rekla, saj vidva sta itak zmenjena.

Nista zmenjena?

Ne.

Tudi poslanec Dejan Kaloh, ki je prav tako lani izstopil iz SDS, pozneje pa se razšel tudi z Logarjem, je v intervjuju za Reporter dejal, da ne razume, kako je lahko šla Eva Irgl z Anžetom Logarjem, ko pa bi bila v SDS praktično izvoljena do penzije. Vi razumete to njeno potezo?

Ne razumem, a se s tem ne ukvarjam. Sicer bi bil pa tudi Kaloh verjetno z lahkoto spet izvoljen, če bi ostal v SDS.

Samostojni poslanec Dejan Kaloh je junija ustanovil stranko Suvereni. Zakaj pa je on po vašem izstopil iz SDS? Zaradi Franca Kanglerja, ki je prevzel mariborsko SDS? Kaloh pravi, da se je iz SDS poslovil, ker so mu »politični sopotniki zarinili nož, bolje rečeno mačeto, v hrbet«. Tudi nad vami je malce razočaran, ker se niste niti oglasili, ko so ga javno masakrirali …

Ko se je Kanglerjeva Nova ljudska stranka Slovenije pridružila Slovenski demokratski stranki, se je to zgodilo soglasno. Tudi Kaloh se je s tem strinjal. On se je poskusil na lokalnem nivoju in dobil relativno slab rezultat na županskih volitvah. Je bil pa dober kandidat na volitvah v parlament, zato je bil tudi izvoljen. Ker se je SDS v Mariboru z združitvijo z NSLS okrepila, se je njegov potencial, da bi bil še enkrat izvoljen za poslanca, samo povečal.

Slišim, da imate v SDS že sestavljeno kandidatno listo za državnozborske volitve, da pa ste na njej pustili še nekaj prostih mest, za kandidate SLS ali Fokusa … Za vsak primer, če se stranki ne dogovorita o oblikovanju skupne kandidatne liste z NSI. To drži?

Osnutek kandidatne liste SDS bo zaprt še ta mesec. SLS se po mojem vedenju dogovarja z Novo Slovenijo in Fokusom. Držimo pesti, da bi jim uspelo. Pri nas bo predlog kandidatne liste svet stranke potrjeval v zakonskem roku in vsi, ki smo na osnutku kandidatne liste, moramo izpolniti določene kriterije za to, da bomo uvrščeni na končni seznam.

Ni pa nobena skrivnost, da smo se še pred evropskimi volitvami pogovarjali s Slovensko ljudsko stranko in smo ji ponudili sodelovanje tako na evropskih kot na državnozborskih volitvah. Enkrat smo jim že omogočili parlamentarni status, ko je bil na naši listi izvoljen Franc Bogovič. Pa se takrat vodstvo za to ni odločilo, kar je škoda, saj če bi se, bi danes bili še vedno parlamentarna stranka in imeli bi manj dilem.

Ni pa v našem interesu, da Slovenska ljudska stranka neha obstajati. To je stranka, ki ima dolgo tradicijo, ki je na novo nastala kot prva v času slovenske pomladi. 12. maja 1988 sem se tudi sam včlanil v to stranko, ko je bila ustanovitev v Unionski dvorani. Mi smo imeli zraven sedež našega podjetja Mikro Ada in smo cel dan spremljali dogajanje. To je bil veličasten dogodek, slovenski kmetje so prvi zbrali dovolj korajže, da so naredili alternativno organizacijo partiji.

Primož Lavre

Franc Zagožen in Ivan Oman sta bila potem tudi v izvršilnem odboru Slovenske demokratične zveze, ko smo jo ustanovili. SLS bi še danes lahko cvetela in bila trden steber desnosredinskega prostora, če ljudje, ki so jo leta 2000 vodili, ne bi poslušali zapeljivega glasu levih siren.

Bo na kandidatni listi SDS tudi nekdanji predsednik stranke Konkretno, še pred tem SMC, Zdravko Počivalšek, ki je v strokovnem svetu SDS predsednik odbora za gospodarski razvoj in tehnologijo?

Zdravko Počivalšek je zelo aktiven predsednik odbora za gospodarstvo v našem strokovnem svetu in kot tak tudi kandidat za prihodnjo vlado. Glede poslanskih kandidatur pa so stvari še odprte.

Po volitvah boste potrebovali koalicijske partnerje. Večkrat ste že dejali, da nikogar ne izključujete. Ste pa na zadnjem kongresu stranke navedli dva pogoja; poleg spoštovanja ustave še zaveze iz resolucije Evropskega parlamenta o obsodbi vseh totalitarnih režimov – poleg nacizma in fašizma tudi komunizma. Z obsodbo slednjega pa imajo politiki levo od sredine pri nas še vedno težave. Vam bo ta pogoj služil za alibi, če vam kljub relativni zmagi ne bo uspelo sestaviti vlade?

Ne gre tukaj za alibi, gre za temeljne stvari. Stranka, ki eklatantno krši ustavo, sama sebe postavi izven ustavnega loka in taka stranka ne sodi v vlado. Leta 2025, po več kot 20 letih v Evropski uniji, ne v slovenskem političnem prostoru ne drugod v EU najbrž tudi ne bi smelo biti v vladi prostora za stranko, ki se ne bi strinjala z resolucijo Evropskega parlamenta o obsodbi vseh totalitarnih režimov. Kajti taka stranka je sama totalitarna po značaju.

Slišim, da si nekateri močni kapitalski krogi, med njimi tudi vplivni prostozidarji, prizadevajo, da bi se po volitvah oblikoval nekakšen tretji blok. Da bi koalicijo sestavljala Logar in Prebilič, brez Janše in brez Goloba. Smo v Sloveniji že tako daleč, da bo kapital namesto volivcev odločal o tem, kdo bo na koncu ne prišel na oblast?

Kapital v demokratičnih državah ali v tržnem gospodarstvu ali pa, če hočete, v kapitalizmu, seveda ima vpliv, vendar pa mora biti ta vpliv transparenten. Pri prostozidarjih imajo problem ravno s to besedo – transparentnost.

Bi morali politiki javno razkriti svoje članstvo pri prostozidarjih? Bi morala Vladimir Prebilič in Anže Logar javno razkriti, ali sta člana prostozidarskih lož? Na to vprašanje do zdaj novinarji niso prejeli jasnega odgovora.

Vsakdo, ki se poteguje za naklonjenost volivcev in ki pravi, jaz bom tisti, ki vas bom vodil ali pa skrbel za javni interes, bi moral povedati, ali je moč, ki mu jo bodo dali volivci, vezana zgolj na odgovornost do njih, torej do volivcev, ali pa še do nekoga drugega, ki ga ne poznamo. Verjamem pa, da imajo nekatera od teh združenj v svojih pravilnikih ali statutih določilo, da se članstvo ne sme razkrivati. In to nas pripelje v leto 1937 na Čebine, kjer je imela komunistična partija prav tako določilo, torej da je članstvo tajno.

Po tem vašem odgovoru sklepam, da niste član kakšne prostozidarske lože. Pa so vas morda kdaj vabili v svoje vrste?

Ne. Tudi vabili me niso nikoli. Poznam pa ljudi, ki so bili oziroma so rotarijanci. Nekateri tega ne skrivajo.

Marko Bitenc je javno deklarirani prostozidar, ki je bil dokaj blizu SDS.

To o bližini prvič slišim. Sem pa poznal nekdanjega šefa slovenskih rotarijancev, ki je imel tudi zelo visoko funkcijo v mednarodnih rotarijskih krogih, in to je bil nekdanji podpredsednik Šinigojeve vlade in kasnejši direktor Save Janez Bohorič. Enkrat sva igrala golf in mi je razložil nekaj o tem. Mogoče se spomnite, v predhodniku vaše revije, v Magu, je nekoč bil objavljen precej obsežen članek, v katerem so bila navedena tudi številna imena po pokrajinskih forumih prostozidarjev.

Primož Lavre

Mislim, da smo to objavili v Reporterju.

Ko smo pogooglali nekatera njihova regijska združenja, smo ugotovili, da se v nekaterih delih Slovenije ta imena precej ujemajo z nekdanjimi pokrajinskimi komiteji Zveze komunistov Slovenije (smeh). Mislim da so bila v Posavju skoraj vsa imena ista. Ponekod so se očitno partijsko pretransformirali, ponekod so jih verjetno organizirali tudi dobro misleči ljudje, zavezani dobrodelnosti.

Kakšen je vaš plan B, če vam ne uspe sestaviti koalicije po naslednjih volitvah: je to spet čakanje na predčasne volitve, ki ste jih že v tem mandatu večkrat napovedovali, pa do njih ni prišlo?

Čez nekaj časa bomo lahko ocenili, za koga je bilo to boljše. Nekateri pravijo, da bi bilo vseeno dobro, da ta koalicija vso to svojo nesposobnost pokaže do konca. Kar se tiče plana B, ta ne obstaja. Ko mi govorimo o ustavni koaliciji oziroma o ustavni večini razuma, to ni cilj, ki je vezan samo na ene volitve. To je nekaj, kar Slovenija ob naši zatavanosti potrebuje, in do tega bomo zagotovo prišli. Ali v enem ali dveh ali treh korakih, tega jaz ne vem. Smo pa v stanju, ki ga na civiliziran način ni mogoče razrešiti drugače, kot da v državnem zboru vsaj 60 poslancev izglasuje nekaj nujnih ustavnih dopolnil, ki bodo stabilizirale državo in omogočile normalno rast in razvoj.

Ena od stvari, ki jih je treba na ustavni ravni rešiti, je omejitev deleža BDP-ja za javno porabo. Dokler tega sidra ne bo v slovenski ustavi ali pa v ustavnem zakonu, toliko časa Slovenija ne bo imela zagotovljene gospodarske stabilnosti, ne za domače gospodarstvo in ne za tuje vlagatelje. To, da postaviš to mejo, ne pomeni, da vladi vzameš ves manevrski prostor pri določanju davčne politike. Pomeni pa to, da če vlada dvigne en davek, potem mora drug davek znižati.

Golobova vlada pa je dvigovala davke in nižala plače. Leta 2023 je bil delež javne porabe glede na BDP 36,8 odstotka, lansko leto pa že 38,6 odstotka. Za skoraj dve odstotni točki je zrasel v enem samem letu, ko ni bilo nobene krize. Ne vem, kakšno bo letošnje razmerje v primerjavi z lanskim, a glede na vse te nove dajatve, predvsem pri dolgotrajni oskrbi, bo tukaj dodaten skok.

Tukaj ne gre za to, ali si lev ali desen, gre za to, ali se strinjaš, da Slovenija potrebuje neko stabilnost za to, da nam blaginja ne bo polzela iz rok, da nas sosedje ne bodo več prehitevali, čeprav imamo mi boljše izhodiščne možnosti. Znotraj tega je treba po mojem določiti tudi delež, ki gre za financiranje javne porabe na lokalnem nivoju. Mi imamo v ustavi lokalno samoupravo opredeljeno kot ustavno kategorijo, v praksi pa se morajo občine vsako leto z vlado pogajati za tisto povprečnino.

Vlada sprejme neko odločitev, ki korenito poseže v proračune občin, ob tem pa jih nič ne vpraša. Vzemimo za primer to tako imenovano plačno reformo, plače so šle gor povsod, v vrtcih, šolah in drugje, občine so morale zagotoviti sredstva in jasno se je na koncu to prelilo v dražje storitve za občane.

Ustava terja, da je lokalna samouprava lokalna samouprava in da ima določene vire financiranja. Saj deloma so določeni, ni pa tukaj nekega realnega stabilnega razmerja. Recimo za financiranje javne porabe na nivoju občin v letu 2024 je šlo okrog 4,8 odstotka BDP. To bi morali dvigniti na vsaj 5,5 odstotka in sidro utrditi na ustavni ravni.
To so enostavne rešitve, ki pa imajo absolutno dobre in dolgoročne strateške posledice. V znatni meri lahko z njimi zavarujemo gospodarski razvoj in denarnice ljudi oziroma blaginjo Slovenije.

Kaj pa še ostale rešitve?

Poleg stabilnega gospodarskega okolja potrebujemo tudi bolj stabilno politično okolje. Pred kratkim je izšla brošura, ki sta jo napisala dr. Peter Jambrek in dr. Ciril Ribičič. Za mnoge je bilo to presenečenje, ampak ideja, ki je porodila to brošuro, je dobra oziroma zelo potrebna. Politični prostor je treba stabilizirati, to se ve že dolgo časa.

Mi smo to poskušali z dvokrožnim večinskim volilnim sistemom, a so ga kljub dobljenemu referendumu in ustavni odločbi z nenačelno koalicijo in spremembo ustave leta 2000 povozili. Mimogrede, na tej točki je umrla velika Slovenska ljudska stranka.

Danes najbrž ni velikih možnosti, da dvokrožni večinski volilni sistem pride v ustavo. A tudi tisti, ki so proti, priznavajo, da ima določene prednosti. Jaz, ki sem zagovornik večinskega volilnega sistema, priznavam, da ima tudi proporcionalni določene prednosti. Na neki način se da kombinirati oba, zakaj ne bi naredili sistema pol-pol?

Ker zdaj imate situacije, ko je odločilni dejavnik vladne koalicije stranka, ki je dobila najmanjšo podporo med vsemi koalicijskimi strankami. A ker je ta stranka jeziček na tehtnici, lahko potem ustavlja nujne stvari ali pa forsira neke zadeve, ki so v interesu zgolj petih odstotkov volivcev, ki so to stranko volili, vsiljujejo pa jih vsem. Kar je daleč od upoštevanja demokratične volje volivcev.

Kombinirani volilni sistem bi v veliki meri to nevarnost odpravil, okrepil bi stabilnost vsakokratne vlade ter hkrati prispeval k boljši sestavi parlamenta, saj bi vsaj polovica poslancev za izvolitev potrebovala večinsko podporo volivcev v svojem okraju.

Ko smo v ustavo zapisali člene o svobodi izražanja, združevanja in veroizpovedi, je bilo to še v analogni dobi in smo vsi vedeli, kaj to takrat pomeni. Danes so stvari drugačne, pojavile so se nove možnosti izražanja, danes je v digitalni dobi vsak posameznik medij in pojavile so se seveda tudi skomine levičarjev, kako zdaj to svobodo izražanja omejiti. Slovenska ustava potrebuje natančnejše definicije in prej ali slej bomo prišli do tega. Ne samo mi, ampak vsa Evropa, ker brez svobode govora ni demokracije.

Popraviti je treba tudi določbo o ustavnem sodišču. Za izvolitev vanj mora veljati ustavna in ne navadna oziroma absolutna večina kot sedaj. Pa sestavo sodnega sveta in mandate sodnikov je treba urediti tako, da bo zagotovljena dejanska neodvisnost sodne veje oblasti. Ključni pa sta prvi dve navedeni spremembi. Za stabilizacijo gospodarskega in političnega okolja. Za vse to potrebujemo ustavno večino razuma.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.