Komisarka EU za širitev je dodala, da Komisija zato začenja podrobneje opredeljevati pojme, kot so »prehodno obdobje; nekakšna preizkusna doba; zaščitni ukrepi«. Evropska komisarka za širitev je to izjavila na začetku novembra, po tistem, ko je javnosti predstavila letno poročilo o napredku držav, ki kandidirajo za polnopravno članstvo v EU.

Obsežno širitveno poročilo Evropske komisije je tokrat jasno in konkretno. Vse kandidatke ostajajo na poti v EU, a z različnimi ocenami. Odličnjakinji sta Črna gora in Albanija, ki bi lahko postali članici že v tem mandatu Komisije. Pohvaljeni sta Moldavija in Ukrajina, medtem ko bodo morale BiH, Kosovo, Srbija, Severna Makedonija, Turčija in Gruzija narediti še veliko domačih nalog.

Širitev Evropske unije spremljam že skoraj tri desetletja in priznati je treba, da so se dogajali na tej poti mnogi vzponi in padci in tudi velike stagnacije. Slednja zlasti velja za obdobje predsedovanja Komisije pod taktirko luksemburškega politika Jean-Clauda Junckerja in pa za prvi mandat Ursule von der Leyen, ko je širitveni proces vodil madžarski komisar Olivér Várhelyi. Ni bilo jasnih pohval, a ni bilo niti primernih kritik.

Orbanu naklonjeni komisar je namreč rad spregledal slabe dosežke nekaterih držav kandidatk, ki so bile v dobrih odnosih ali z Viktorjem Orbanom ali pa z Vladimirjem Putinom. To zlasti velja za Vučićevo Srbijo in Severno Makedonijo pod vladavino VMRO-DPMNE Hristjana Mickoskega. Obe državi sta bili namreč pod prejšnjimi vladami polne zagona v pridružitvenem procesu, po spremembah oblasti pa je zagon opazno popustil.

Pridruževanje EU po zaslugah

Nova komisarka Marta Kos je stvari zastavila drugače. Že na predstavitvi svojih ciljev pred svojo potrditvijo v Evropskem parlamentu je dejala, da želi proces širitve narediti pravičnejši. Zlasti v tem smislu, da bo budno spremljala napredke držav pri izpolnjevanju njihovih zavez v pogajalskem procesu in da bo od hitrosti njihovih reform odvisna tudi hitrost njihovega pristopanja.

Kosova tudi ne podpira dolgoletne usmeritve Komisije, da je EU sprejemala nove članice »v paketu«. Skratka, najuspešnejše države pristopnega procesa so morale čakati, da jih dohitijo druge kandidatke, da bi lahko skupinsko vstopile v Evropsko unijo. Tudi Slovenija je doživela to izkušnjo. Po novem je drugače. Tisti, ki se trudijo in ki dejansko želijo postati del Unije, bodo lahko vstopili vanjo pred ostalimi. Kot kaže, pa nameravajo v direktoratu Marte Kos uvesti tudi neko vrsto pripravništva.

Izjava o »trojanskem konju« ni naključna, saj se je pokazalo, da samo sprememba vlade lahko povzroči bistveno drugačno usmeritev posameznih držav. Če ostanemo na Zahodnem Balkanu, je najočitnejši tak primer Srbija. Pred Aleksandrom Vučićem je bila vlada Mirka Cvetkovića, ki je bila izvoljena leta 2008 in je bila sestavljena iz predstavnikov koalicije »Za evropsko Srbijo«.

Ta vlada je leta 2009 zaprosila za članstvo v EU, že po dveh letih in pol ji je EU dodelila status kandidatke in leta 2013 se je Srbija začela pogajati za polnopravno članstvo. Vmes so bile volitve, na katerih je zmagala Vučićeva stranka naprednjakov, in stvari so se začele odvijati počasneje.

Evropska komisija

Prva medvladna konferenca EU in Srbije je potekala januarja 2014, medtem ko sta bili v letu 2015 odprti prvi dve od 35 pogajalskih poglavij. Kmalu za tem pa je Vučić celo za nekaj let ukinil funkcijo pogajalca z EU. Od konca leta 2021 do danes ni bilo večjih sprememb. Odprtih je bilo le 22 poglavij od 35, od katerih sta bili samo dve začasno zaprti.

Za dobrih 12 let pogajanj je to bore malo. Vladajoče politike EU ni zanimala. Še več. Najraje jo je kritizirala. Če k temu dodamo še nepripravljenost Srbije, da bi se distancirala od Rusije oziroma uvedla sankcije proti njej zaradi njene agresije v Ukrajini, je jasno, da se Srbija vse bolj oddaljuje od EU. Takšna država bi bila v EU res trojanski konj.

Če srbski proces primerjamo s Črno goro, podatki kažejo na bistveno večjo zavezanost slednje, ki je bila pred leti del skupne države s Srbijo (Zvezna republika Jugoslavija, 1992–2003). Pristopna pogajanja s Črno goro so se začela leta 2012. Po osmih letih pogajanj je Črnogorcem uspelo odpreti vseh 33 pregledanih poglavij, od katerih so štiri začasno zaprta.

Pozornost se usmerja proti severovzhodu

Nov mandat Evropske komisije je zagotovo zaznamovala vojna v Ukrajini. Zato se je glavna pozornost Unije obrnila k Ukrajini in njenim sosedam, ki so tudi izrazile željo, da bi postale del EU. Prvič v zgodovini je celotni sklop širitve v enem samem resorju, v resorju širitve, kar pomeni, da je v njem tudi obnova Ukrajine in vse ostale stvari, ki spadajo v ta segment.

Pomoč Ukrajini pomeni, da zanjo EU pušča odprta vrata za vstop v Evropsko unijo. Tako je Ukrajina, skupaj z Gruzijo in Moldavijo kot kandidatkama, močno motivirana za začetek potrebnih reform.

EU je ena najmočnejših podpornic Ukrajine. Od začetka ruske agresije proti Ukrajini so EU in države članice Ukrajini zagotovili 177,5 milijarde evrov finančne, humanitarne in vojaške pomoči. EU je vzpostavila namenski finančni instrument v višini do 50 milijard evrov, da bi zagotovila predvidljivo in prilagodljivo podporo Ukrajini v obdobju 2024–2027, da bi podprla njeno okrevanje, obnovo in modernizacijo v skladu s potjo v EU.

Instrument za Ukrajino deluje od 1. marca 2024, do danes pa je bilo zagotovljenih 31,3 milijarde evrov. Instrument za Ukrajino podpira izvajanje Načrta za Ukrajino (to je ukrajinska strategija za modernizacijo in okrevanje države) z nepovratnimi sredstvi in posojili za ukrajinski proračun.

Seveda pri tem ne gre le za interes Ukrajine, katere obstoj je po Trumpovih odločitvah pravzaprav odvisen predvsem od EU. Interes je tudi na evropski strani. Po koncu vojne bo Ukrajina potrebna novih investicij za obnovo države in tukaj vidijo svoje možnosti številne evropske države.

Evropska komisija

To dejstvo dela resor slovenske komisarke mnogo pomembnejši, kot se je zdelo na začetku. Prav v njem bo potekala koordinacija vseh aktivnosti na tem področju in prav tam se bodo obračali pomembni denarji. Zato Uniji tudi ni vseeno, kaj se dogaja z drugimi sosedami Rusije. Zlasti tistimi, ki si resnično želijo s članstvom v EU ubežati dolgoletnemu ruskemu patronatu. Od tod tolikšno zanimanje za Moldavijo in Gruzijo.

Glavne ugotovitve poročila o napredku kandidatk

Znano je, da je najuspešnejša kandidatka Črna gora. Dosegla je znaten napredek v smeri pristopa k EU in je v zadnjem letu zaprla štiri pogajalska poglavja. Zaveza Črne gore, da bo do konca leta 2025 začasno zaprla še nekatera poglavja, odraža njeno predanost evropskemu povezovanju. Če bo Črna gora ohranila hitrost reform, je na dobri poti, da doseže svoj cilj, da do konca leta 2026 zaključi pristopna pogajanja.

Albanija, druga najuspešnejša kandidatka, je z odprtjem štirih sklopov v zadnjem letu dosegla znaten napredek. Napredek je bil dosežen zlasti pri reformi pravosodja ter boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Ali bo Albanija dosegla svoj cilj, da pogajanja zaključi do leta 2027, je odvisno od ohranjanja zagona reform in spodbujanja vključujočega političnega dialoga.

Ukrajina je, kljub vojni agresiji Rusije, uspešno zaključila pregled usklajenosti zakonodaje in napredovala pri ključnih reformah. Sprejela je časovne načrte za področja pravne države, javne uprave in delovanja demokratičnih institucij ter akcijski načrt za narodne manjšine, ki jih je Komisija pozitivno ocenila.

Komisija pričakuje, da bo Ukrajina izpolnila pogoje za odprtje preostalih treh sklopov, in si prizadeva zagotoviti, da bo Svet lahko odprl vse sklope pred koncem leta. Ukrajinska vlada je naznanila svoj cilj, da začasno zaključi pristopna pogajanja do konca leta 2028. »Ključnega pomena bo ohraniti ta zagon in preprečiti kakršnokoli tveganje nazadovanja, zlasti na področju boja proti korupciji,« je poudarila komisarka Marta Kos.

Moldavija je nenehno tarča ruskih hibridnih groženj in poskusov destabilizacije države. Verjetno je bil tudi zato opazen angažma komisarke Kos v tej državi. Kljub močnim ruskim vplivom je država znatno napredovala na svoji pristopni poti in uspešno zaključila pregled usklajenosti zakonodaje.

Silvester Šurla

Komisija ocenjuje, da Moldavija izpolnjuje pogoje, potrebne za odprtje sklopov temeljne pravice, zunanji odnosi in notranji trg. Komisija pričakuje, da bo izpolnila tudi pogoje za odprtje preostalih sklopov pred koncem letošnjega leta. Moldavska vlada je naznanila svoj cilj, da začasno zaključi pristopna pogajanja najpozneje v začetku leta 2028.

Komisija je močno zaostrila svoja stališča do srbske oblasti. Ocenjuje, da množični protesti, ki od novembra 2024 potekajo po vsej Srbiji, odražajo razočaranje državljanov zaradi korupcije ter pomanjkanja odgovornosti pristojnih ustanov. Komisija opozarja na prekomerno uporabo sile proti protestnikom in pritisk na civilno družbo. Razdiralna retorika resno načenja zaupanje med deležniki, kar posledično vpliva na pristopni proces.

Reforme so se znatno upočasnile. Pričakuje se, da bo Srbija premagala zastoj na področju pravosodja in temeljnih pravic na splošno ter čim prej dosegla preobrat pri nazadovanju na področju svobode izražanja in spodkopavanju akademske svobode. Ocena Komisije iz leta 2021, da je Srbija izpolnila merila za odprtje sklopa konkurenčnost in vključujoča rast, pa velja še naprej.

Poročilo o napredku Severne Makedonije opozarja, da bi država morala okrepiti prizadevanja za spoštovanje pravne države z varovanjem neodvisnosti in integritete sodstva ter krepitvijo boja proti korupciji. Država, ki je v preteklosti pod pritiskom Grčije in EU že spremenila svoje ime, mora zdaj, pod pritiskom Bolgarov, sprejeti tudi potrebne ustavne spremembe, da bi v ustavo vključila državljane drugih narodnosti, ki živijo znotraj državnih meja.

To velja zlasti za Bolgare, kot je navedeno v sklepih Sveta iz julija 2022, k izvedbi katerih se je država zavezala. Premier Mickoski se je temu dolgo upiral, zdaj pa je menda to spremembo Kosovi tudi obljubil.

V Bosni in Hercegovini sta politična kriza v Republiki Srbski in razpad vladajoče koalicije ogrozila napredek v procesu pristopa k EU. Največ je k temu pripomogel prorusko usmerjeni odstavljeni predsednik Republike Srbske Miroslav Dodik. Komisija ocenjuje za pozitivno, da je Bosna in Hercegovina septembra 2025 Evropski komisiji predložila program reform.

Bosna in Hercegovina ima po nedavnih institucionalnih spremembah v Republiki Srbski zdaj priložnost, da izvede reforme na poti k EU, opozarja Komisija. Za učinkovit začetek pristopnih pogajanj morajo organi najprej dokončati in sprejeti zakone o pravosodni reformi, ki bodo v celoti usklajeni z evropskimi standardi, ter imenovati glavnega pogajalca.

Evropska komisija

Kosovo je še naprej zavezano svoji evropski poti z visoko stopnjo javne podpore. Mora pa vzpostaviti medstrankarsko sodelovanje in ponovno določiti prednostne naloge reform, da bi se država vrnila na začrtano pot v EU. Normalizacija odnosov s Srbijo in izvajanje zavez iz dialoga ostajata sestavna dela evropske perspektive Kosova.

Komisija bo na zahtevo Sveta pripravila mnenje o prošnji Kosova za članstvo in je sprejela prve ukrepe za postopno odpravo ukrepov proti Kosovu, ki so stopili v veljavo maja 2025. Naslednji koraki so še naprej pogojeni s trajno umiritvijo razmer na severu države, kjer živijo Srbi.

Turčija ostaja država kandidatka in ključna partnerica EU. Pristopna pogajanja s Turčijo so od leta 2018 ustavljena. EU postopoma izboljšuje odnose s Turčijo ter se zavzema za skupne prednostne naloge. Ključni element sodelovanja je nadaljevanje pogovorov o rešitvi ciprskega vprašanja.

Hkrati pa vse pogostejši sodni postopki proti opozicijskim predstavnikom in strankam skupaj s številnimi drugimi aretacijami vzbujajo resne pomisleke glede zavezanosti Turčije demokratičnim vrednotam. Komisija bo redno spremljala poslabšanje demokratičnih standardov, neodvisnosti sodstva in temeljnih pravic.

Evropski svet je leta 2024 ugotovil, da se je proces pristopa Gruzije k EU dejansko ustavil. Od takrat so se razmere zelo poslabšale, močno nazadovanje demokracije pa je zaznamovalo hitro spodkopavanje pravne države in resno omejevanje temeljnih pravic. Zakonodaja omejuje državljanski prostor, spodkopava svobodo izražanja in zbiranja ter krši načelo nediskriminacije. Komisija meni, da je Gruzija država kandidatka le še na papirju. Gruzijske oblasti morajo pokazati odločno zavezanost, da država doseže preobrat in se vrne na pot pristopa k EU.

Trojanski konji raznih vrst

Če se vrnemo k začetnemu opozorilu Marte Kos o trojanskih konjih, pa je treba pogledati pridružitveni proces sedanjih kandidatk z več strani. Komisarki gre priznati, da je v marsičem vzpodbudila doslej zaspane članice EU in tudi bruseljske funkcionarje, da so se zganili in ponotranjili širitveni proces kot del krepitve EU. Z raznimi mehanizmi pa je spodbudila k aktivnejšim naporom tudi kandidatke.

Silvester Šurla

Pobude, kot so načrt za rast za Zahodni Balkan v vrednosti 6 milijard evrov, načrt za rast za Moldavijo v vrednosti 1,9 milijarde evrov in instrument za Ukrajino v vrednosti 50 milijard evrov, državam omogočajo napredek pri reformah ter vzpostavitev močnejše povezave z EU.

A pristopna pogajanja niso vse. Vrata v EU odpirajo tudi vrednote, politična stališča in mednarodne povezave. Nekatere kandidatke še vedno vodijo avtoritarna politična vodstva, ki tesno sodelujejo s sorodnimi režimi na Vzhodu in ki v EU vidijo samo dobrodošlega financerja.

Te države bi res lahko postale trojanski konji EU. A kaj, ko imamo konje te vrste v sami EU že zdaj! Dokler bruseljski aparat ne bo našel načina, da sankcionira države članice, ki ne spoštujejo temeljnih norm, na katerih je nastala EU, bo Unija težko privlačna demokratičnim silam v državah kandidatkah.

Te namreč vidijo, da se lahko tudi znotraj Unije teptajo človekove pravice, da del EU vidi reševanje konfliktov zgolj v oboroževanju in manj v mirovnih pobudah, da nekatere države EU sodelujejo z vojnimi zločinci, ki izvajajo genocid, da pri bistvenih glasovanjih posamezne članice izsiljujejo druge in da se mnogi voditelji za pomoč raje zatekajo ali k Trumpu ali k Putinu, kot da bi to rešili v Bruslju.

Zato je odgovornost za širitveni proces tudi na EU sami. Zlasti na Komisiji in najbogatejših članicah, ki se morajo zresniti in z dejanji tako doma kot v globalnem svetu dokazati evropsko suverenost.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.