Brez guvernerja Banke Slovenije smo že več kot osem mesecev, brez varuha človekovih pravic skoraj sedem, zapletom glede izbora in izvolitve novih dveh funkcionarjev pa še vedno ni videti konca. Predsednica države Nataša Pirc Musar od poslanske skupine Gibanja Svoboda pričakuje, da ji bo v sedmih dneh predlagala dva možna kandidata za guvernerja, medtem ko v največji koalicijski stranki pričakujejo vnovičen razpis, kakršnega je predsednica napovedala v primeru iskanja kandidatov za varuha človekovih pravic.

Nekdanji premier Miro Cerar na volitvah prihodnje leto pričakuje spopad med premierjem Robertom Golobom in prvakom opozicije Janezom Janšo, kot glavna nova akterja pa Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja. Razkril je, da ga je slednji vabil v svojo stranko. Komentiral je tudi, zakaj je Svobodi uspelo obdržati primat na levi sredini, njegovi SMC pa ne, zakaj se je Konkretno pridružil Logarju, zakaj je Golobova vlada bolj usmerjena v levo kot v sredini, kakšna bo usoda reform in zakaj nobena vlada doslej ni sprejela nepremičninskega davka. Pogovarjali smo se tudi o hladnih odnosih med premierjem in predsednico Natašo Pirc Musar ter o tem, kaj je v uradni slovenski politiki do Palestine in Izraela narobe.

Nazaj v prihodnost ali v originalu Back to The Future je kultni ameriški film iz leta 1985, v katerem glavni lik potuje v časovnem stroju, ki je videti kot preurejeno vozilo DeLorean, tega pa poganja plutonij. V osemdesetih letih se je zdelo povsem realno, da bo nekega dne časovni stroj obstajal, in tak lik se pojavlja v številnih upodobitvah. Z ostalim tehnološkim razvojem je enako.

Umor Charlieja Kirka je simptomatičen za izjemno polarizirano ameriško družbo, ki je v zadnjih letih šla skozi vrsto brutalnih incidentov s političnim ozadjem.

Knjigo Kako smo preživeli mir in se zraven smejali je hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić napisala le nekaj let po koncu eksperimenta, ki je Jugoslovanom in narodom vzhodnega bloka obljubljal veliko – v resnici preveč. Zato otroci socializma niso znali olupiti banane, ženske pa so v trgovinah pogosto zaman iskale vložke.

Anžetu Logarju ni uspelo pridobiti niti ene vidne oziroma bolj »popularne« osebnosti iz leve politične ali družbene provenience, s čimer bi volivce lahko nagovarjal sredinsko, kot je sprva napovedoval in upal.

Jure Karas: Realisti; SNG Nova Gorica, 30. september 2025

8. maja, na dan obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne, je prvopodpisana Urška Klakočar Zupančič v parlament vložila predlog deklaracije o vzponu skrajne desnice v Evropi. Podpisali so ga vsi koalicijski poslanci – in nihče drug. Sprejetje deklaracije so premišljeno prihranili za čas bližje volitvam. Ta teden se bo le znašla na poslanskih klopeh.

Razkrivamo podrobnosti osnutka poročila preiskovalne komisije DZ o obvodnem financiranju stranke Nova Slovenija (NSI), ki so jih na TV Slovenija zamolčali. Med podjetji, ki so z denarjem zalagala strankin Inštitut Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je bilo namreč tudi podjetje GEN-I – to je IJEK nakazalo 10 tisoč evrov v letu 2021, ko se je zatresel stolček tedanjega šefa GEN-I Roberta Goloba.

Že dvajset let se konec avgusta ali prve dni septembra na Bledu zbere diplomatska in druga mednarodna elita iz Evrope in tudi iz drugih delov sveta. Takrat namreč na Bledu poteka Blejski strateški forum (BSF), na katerem udeleženci razpravljajo o perečih svetovnih vprašanjih. Letos že dvajsetič!

Korupcija v Sloveniji je grozljiva. To so besede enega najuspešnejših slovenskih podjetnikov – Igorja Akrapoviča, izrečene v Mastercard podkastu navdiha z Borutom Pahorjem. Akrapovič je na svojem primeru razložil svoje slabe izkušnje s pretirano slovensko birokracijo, »o korupciji pa najraje sploh ne bi govoril, ker je pri nas grozljiva …«.

Po Bibliji se je z gojenjem trte in predelavo grozdja v vino prvi ukvarjal Noe po pristanku z Arko na gori Ararat, ki jo imajo Armenci za svojo sveto goro, čeprav je zdaj v Turčiji. Tam doslej še niso našli dokazov o patriarhovem vinogradu, zato pa so ostanke najstarejše vinske kleti na svetu našli v nekaj sto kilometrov oddaljenem Areniju, pravzaprav v jami blizu tega kraja v okrožju Vajots Dzor.

Tudi izrednega profesorja dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU se dotaknejo časi, v katerih živimo; časi nenehnih izrednih razmer in kriz, ki nosijo s seboj veliko strahov in tesnobo. O tem razmišlja v knjigi Časi nočne more, ki jo je izdal pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Ob novih populističnih voditeljih je v pogovoru razložil pojav novega tipa gospodarja, ki mu pravi tudi »utrgani gospodar«, in pojasnil, zakaj ga jemljemo tako resno. Ocenjuje, da brez Levice v vladi ta ne bi sprejela veliko dobrih ukrepov, čeprav opozicija nenehno trdi, kako je vse napačno, narobe, škodljivo in obrnjeno na glavo, češ zdrave pameti nam manjka.

Do volitev nas loči pol leta, volilna kampanja je pred vrati, stranke se nanjo pospešeno pripravljajo. Vse kaže, da bosta glavna favorita premier Robert Golob in prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. Bolj kot to, kateri od njiju bo zmagal na volitvah, bo pomembno, kateri bo dobil največjo podporo v državnem zboru. To pa je odvisno od volilnega rezultata manjših strank, ki bodo nato z enim od njiju sestavljale prihodnjo vladno koalicijo.

Že prejšnji teden je več domačih medijev preplavila novica, da so gorenjski policisti kazensko ovadili učitelja verouka in novinarja, pri katerem so na domačem računalniku v kleti odkrili gnusno otroško pornografijo. Istočasno z objavo v medijih so internetne forume preplavile objave, da gre za Janeza Porento, okolici doslej poznanega kot človeka, ki je v javnem in tudi zasebnem življenju večino svojega časa namenil dobrobiti otrok.

»Amerika ni država. Amerika je le biznis,« gangster Jackie Cogan konča film Ubij jih nežno. In biznis je za nekatere več kot dober. V Združenih državah ne živi le daleč največ milijarderjev, tam nastaja tudi nova kasta najpremožnejših v tej sladki smetani razkošja. Po štetju revije Forbes zasedajo prvih osem mest na lestvici najbogatejših Zemljanov, njihov vpliv na državo in prek nje na ves svet pa je vse močnejši.

Blejski strateški forum (BSF) je letos obeležil jubilejno, dvajseto leto, zato bi pričakovali, da se ga bo udeležilo več pomembnih tujih gostov, mednarodnih organizacij in voditeljev. Ob takšni obletnici bi se zdelo logično, da ta forum, ki velja za naš osrednji zunanjepolitični letni dogodek, namenjen promociji slovenske diplomacije, postane še ambicioznejši, da se vzpostavi kot ena od treh relevantnih globalnih konferenc v Evropi. Blejskega strateškega foruma seveda ne moremo primerjati z Davosom niti Alpbachom, njegova konkurenca je kvečjemu bratislavski GLOBSEC forum, ki se bolj osredotoča na evropske integracije, varnost in transatlantske odnose.

Predsednico Natašo Pirc Musar bolj skrbijo razmere v Palestini kot neimenovanje guvernerja in varuha človekovih pravic.

Če bi Urška Klakočar Zupančič na kongresu Svobode res izzvala premierja Goloba, bi to pomenilo razkol v stranki, česar si ta pol leta pred volitvami ne more privoščiti.

Na čislani veterinarski kliniki Zajc & Co. za besedo »oprostite« najbrž še nikoli niso slišali. Sicer bi jo znali izgovoriti!