Če kaj, mi je žal, da pameti, ki jo imam danes, nisem imela že pri dvajsetih letih. Z marsičim bi mi življenje prizaneslo, o tem sem prepričana. Res pa je tudi, da bi se lahko usoda kako drugače poigrala z mano, če bi že v rosni mladosti nehala verjeti v pravljice. Kdo ve, kako drugače bi tudi bilo, če se ne bi prizemljila na koncu Poljanske doline.

KOLUMNA V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24