Svojo masko prilagaja tudi kraju, kjer je v trenutku dane izjave: v Ljubljani, v Bruslju ali Vatikanu, pri maši, na partizanski ali državni proslavi. Šarčeva drža in stališča niso nikoli dosledna in jasna, temveč večinoma povsem protislovna in namerno zavajajoča.
To smo lahko ponovno opazovali prejšnji teden, ko je Šarec obiskal Vatikan in si pri tem nadel masko desnega politika. S papežem je lepo pokramljal in ga spomnil na povabilo v Slovenijo, hkrati pa v Sloveniji nosi povsem drugo masko. Doma njegova vlada na vsakem koraku onemogoča uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja predvsem cerkvenih zasebnih šol, zaradi česar si je premier prislužil tudi sicer neuspelo ustavno obtožbo.
Danes se Šarec skriva za hrbtom skrajno levega ministra Jerneja Pikala, saj s tem maha pred nosom levim volivcem in še zlasti Meščevi Levici, ki so jim trn v peti cerkvene šole, medtem ko desna opozicija nori skupaj s predstavniki Cerkve. Kljub temu je Šarec prejšnji teden na srečanju z nadškofom metropolitom Stanislavom Zoretom zatrdil, da so odnosi med cerkvijo in državo zgledni – ker se je pač odpravljal v Vatikan in si je že nadel novo masko za papeža Frančiška. To je pravi obraz premiera Šarca, ki ni samo eden, saj hkrati nosi več političnih mask in jih menja kot za šalo. Odvisno pač od tega, koga nagovarja. In kje se nahaja: v Ljubljani ali v Vatikanu.
Na splošno je Šarčev odnos do cerkve in vere zelo sporen. Pred volitvami se je lani rad primerjal celo z Jezusom, nalagal, da so tudi partizani hodili v cerkev, ker se je s tem nasmihal levim vernikom. Obenem je redni gost na partizanskih procesijah, kjer se zaklinja, da bo Slovenija vedno na pravi strani zgodovine in hvali NOB, od česar dobijo naši desničarji totalni živčni zlom. Njegovo mnenje je odvisno predvsem od tega, kje v danem trenutku govori, na kateri medij se naslavlja ali v kateri državi se nahaja.
Tako je na primer ob obisku Vatikana za italijanske medije izjavil, da so odnosi med Slovenijo in Italijo odlični, hkrati pa doma nenehno svari pred Italijani, češ da imajo revizionistične težnje po slovenskem ozemlju, govori, da so slepi tisti, ki ne vidijo, da se nacizem in fašizem rojevata v soseščini, da Italijani zabijajo nož v srce Slovenije in podobno. Sporno izjavo Antonia Tajanija je Šarec celo izkoristil za zavrnitev govora v Evropskem parlamentu. To je pravi politični obraz Šarca, ki maske menja kot za šalo!
Njegovo mnenje je povsem nasprotno tudi takrat, ko govori v Ljubljani ali v Bruslju. Takrat dobimo Šarca in Antišarca v nekaj dneh ali celo urah. Pri prodaji Abanke, ki je bila eden najbolj medijsko in politično odmevnih dogodkov v tem letu, je Šarec kot za šalo menjal politične maske. Najprej je po ogledu dokumentarca Brezno grozil, da bo ustavil prodajo Abanke.
Ponedeljek pred prodajo Abanke si je v odgovorih na poslanska vprašanja v parlamentu malodane nadel masko Luke Mesca, nakar čez nekaj dni prodaje Abanke ni ustavil. Kje pa! Namesto tega se je dan po prodaji na srečanju v Bruslju hvalil, da smo prejeli razmeroma lepo kupnino in da je dopustil neodvisno odločanje o prodaji te banke. To je naš Šarec – pred domačo javnostjo eno, v Bruslju drugo. Za vsako publiko ima vnaprej pripravljeno politično masko!
Šarec je v resnici nevaren, neverodostojen in razsipniški politik, ki bo naredil vse, da se ohrani na oblasti.
Od nenehnega menjanja mask je Šarcu oblast postopoma stopila v glavo in zdaj misli, da lahko počne, kar se mu zljubi. Zato kot za šalo prehaja med levo in desno skrajnostjo in ju večinoma združi kar v eno. V intervjuju za Reporter je tako denimo trdil, da njegov finančni minister Andrej Bertoncelj ni kot na zadnjih EU volitvah grški propadli levičarski skrajnež Janis Varufakis, hkrati pa je Šarec za guvernerja Banke Slovenije predlagal slovenskega Varufakisa Jožeta Damijana, na katerega se premier redno sklicuje, ko gre za razsipavanje proračunskega denarja.
Šarčevo desno masko predstavlja njegov svetovalec Damir Črnčec, ki ga je premier vzel v svoj kabinet takoj ob prevzemu funkcije in istočasno pozival državna podjetja, naj ne sponzorirajo sovražnega govora proti beguncem in migrantom. Zato ga je Črnčec spremljal prejšnji teden na obisku v Vatikanu, kjer je tekel pogovor tudi o migracijah, katerim je papež v nasprotju s Črnčecem naklonjen. Šarec je seveda vse tako izpeljal, da je bil obenem proti migracijam in zanje! Da je le volk sit in koza cela, kajne Šarec?
Zaenkrat Šarec vse preslepi, ker si je od prevzema oblasti nadel populistično masko socialnega pravičneža in radodarno deli javni denar na vse strani. Enkrat viša plače javnim uslužbencem, drugič pokojnine upokojencem, tretjič v slogu skrajnega levičarja podpira dvig minimalne plače. Vse za čim večjo javno podporo in priljubljenost. Tudi na račun brezumnega razmetavanja z davkoplačevalskim denarjem.
V takšnem populističnem slogu je vlada včeraj potrdila predlog proračuna za prihodnji dve leti z rekordnimi proračunskimi odhodki. Kot da bo pod Šarcem večno trajal čas debelih krav in ne bo treba nikoli varčevati za čas suhih krav. Slej ko prej bo prišla nova kriza in zaradi razsipnega Šarca bomo znova silovito treščiti ob zid. Šarec je v resnici nevaren, neverodostojen in razsipniški politik, ki bo naredil vse, da se ohrani na oblasti.
