To sem napisal zato, da razumete mojo predispozicijo in zato, da lahko nadaljujem pojasnjevanje junijske farse. Nekega junijskega dne sem namreč na naslovni strani spletne strani revije, ki jo berete, zagledal svojo faco in pod njo napis, da je neka inšpektorica z ministrstva za kulturo preiskovala, ali sem upošteval postopke, ki jih nalaga Arhiv Republike Slovenije pri objavi dokumentacije iz tako imenovanega udbovskega arhiva.
Naj vam prihranim svoje reminiscence nad razkritjem, da sem v neki preiskavi neke inšpektorice, bolj zanimivo vam bo, če vam povem, da objava brez dovoljenja Arhiva RS pomeni resni prekršek in možnost izgube dovoljenja, ki že tretje leto omogoča moje raziskovalno delo. Vsekakor resna zadeva. Ker o ničemer nisem nič vedel, sem si pridobil dokumentacijo, s katero je vrla inšpektorica šla nad Pezdirja. Evo, kako je bilo to videti.
Inšpektorica Maja Gombač je nekega dne oblikovala domnevo, da sem v Reporterju objavil arhivsko dokumentacijo v nasprotju s predpisanimi postopki. Natančneje, Arhiva Republike Slovenije naj ne bi zaprosil za dovoljenje za objavo. In potem je začela preiskavo. Najprej je o tem obvestila Reporter, potem še Arhiv RS, kjer je izvedla svoje terensko delo. Sprožil se je in stekel postopek, o katerem so bili obveščeni vsi, razen tistega, ki so ga preiskovali. Se morda motim ali nisem bil tudi jaz stranka v postopku? Če ne bi bilo mene, Reporter ne bi objavil ničesar, če ne bi bilo mene, tudi Arhiv RS ne bi izdal dovoljenja za objavo. Torej? Zakaj nisem bil obveščen, da sem v preiskavi? Da ne bo dvoma, prošnja za objavo arhivske dokumentacije je taka, da arhiv dobi eno podpisano kopijo, vlagatelj prošnje pa drugo. Če se torej preverja avtentičnost in istovetnost dovoljenja, potem bi moral postopek potekati na obe strani. Ampak meni je Maja Gombač to prihranila.
Ali je delovanje Maje Gombač sploh še podobno normalnemu delovanju ministrstva za kulturo ali je povsem v skladu z udbovskimi metodami?
Junija 2019 sem torej padel v prikrito preiskavo, v kateri so preverjali prošnje, ki sem jih jaz podpisoval, pri čemer je bila preiskava zoper mene utemeljena na podlagi domneve neke inšpektorice. Ker sem predelal že dovolj arhivskega gradiva, mi je postalo kmalu jasno, da je metoda dela inšpektorice Maje Gombač prekleto identična metodam SDV.
Domneva inšpektorice Maje Gombač se je na koncu izkazala za nesmiselno. Seveda sem zaprosil za dovoljenje za objavo in ga tudi dobil, ampak bolj kot to je zanimivo nekaj drugega. Če vas preiskuje katerikoli državni organ, tega ne more vzpostaviti na podlagi domneve, ampak indica ali informacije, suma, če že hočete. Če vam ni jasno, kaj hočem povedati, naj poenostavim: to, kar je naredila Maja Gombač, je v demokratični družbi nemogoče. V današnji Sloveniji ne more obstajati neka inšpektorica Maja Gombač, ki si vzame diskrecijsko pravico in sproži postopke zoper kogarkoli, ne da bi morala to utemeljiti. Če na primer domnevam, da je Maja Gombač kleptomanka, ali je to že dovolj, da se proti njej sproži postopek preiskave? Ali ni to, kar je naredila Maja Gombač, zgolj frapantna zloraba položaja?
Maja Gombač lahko začne postavljati nove domneve, denimo, da sem kradel dokumente v arhivu, da sem tam podtikal ponarejene dokumente ali da uničujem arhivsko gradivo. In vsakič me bo preiskovala, ne da bi o tem imela karkoli drugega kot fantazijske blodnje kot domneve. Je to smisel dela inšpektorice na ministrstvu za kulturo? Ali je delovanje Maje Gombač sploh še podobno normalnemu delovanju ministrstva ali je povsem v skladu z udbovskimi metodami?
Neprimerno za Majo Gombač ni samo to, da me kot stranke v postopku ni obvestila o preiskavi in pregledu mojih prošenj za objavo arhivskega gradiva, ki sem jih oddajal arhivu ali pa da si je enostavno izmislila neko domnevo samo zato, da bi nezakonito odprla primer preiskave v arhivu. Njen problem je konflikt interesov. Maja Gombač je pač prišla iz družine, ki je tesno povezana z delovanjem UDV in SDV. Luško, Arhivar in Tesar, to so kodna imena Gombačev. To je tudi osnova za njeno domnevo.
Inšpektorica je šla v Arhiv RS, da bi me zašila. Odšla je zašita. Tako je to, če se amaterji spravijo name. Ministrstvo za kulturo pa pozivam, da inšpektorico Majo Gombač odpusti zaradi zlorabe pooblastil in jo po uradni dolžnosti prijavi na policijo.
