Preden začnem, mi dovolite, da iskreno čestitam rdečemu plemstvu, seveda tistemu delu, ki že nekaj časa nestrpno pričakuje, da jim izplačamo izbrisane podrejene obveznice. Njihov dokumentarec, pod katerega se je podpisala ne ravno pametna, toda zato aktivistično kompulzivna Mojca Pašek Šetinc, je zaradi dveh razlogov remek delo.
Prvič, doslej še nismo bili priče temu, da bi interesne skupine snemale dokumentarce zato, da porinejo svojo agendo v javni prostor, in drugič, dokumentarec je takšen, da bo potrebno poklicati Guinnessovo knjigo rekordov. Toliko zavajanj in spinov zagotovo zasluži pozornost svetovne javnosti.
Kljub temu ne nameravam recenzirati dokumentarca, žal sem samo ekonomist, ne pa tudi psihiater, ki bi lahko razumel vso deviantnost avtorice in njenih sogovornikov, raje se bom posvetil tistim, brez katerih tega dokumentarca ne bi bilo. To je seveda slovenska policija.
Recimo, da ne blefiramo več in pojasnimo povsem direktno: dokumentarec je narejen na podlagi ovadbe zoper nekoč vodilne v Banki Slovenije, ki je nastala pod Majheničem na NPU in je »pobegnila« v vse mogoče medije. To je seveda precedens tudi za NPU, doslej namreč nikoli niso kar tako brezsramno in na očeh vseh pisali scenarije za dokumentarce.
Tokrat so naredili ravno to. Zanimivo je tudi, da se nikoli doslej slovenska policija ni spustila tako nizko, da bi po vseh zainteresiranih medijih omogočila distribucijo ovadbe. Ampak to razumemo, rdečemu plemstvu (plus odurnim cerkvenim špekulantom v podobi Zvonov, da ne bo pomote) ni bilo dovolj, da so iz banke pobrali denar in se odločili, da ga namesto njih s sanacijo vrnemo kar davkoplačevalci, prasice požrešne pa bo zdaj ropale še enkrat.
Vsem, ki ste v dvomih, kaj se je zgodilo, izvolite: ker ni bilo banksterjev (in kot je obveljalo na slovenski policiji, tožilstvu in v sodstvu, jih ni bilo), ni bilo bančne luknje, ker ni bilo bančne luknje, se je po nepotrebnem porezalo podrejence. Zdaj je načrt naslednji: 150 milijonov evrov naj vrnemo neznanim lastnikom izbrisanih podrejencev, in to tako, da jih izplačamo na fiducirane račune v Luksemburgu in na ruskih bankah. Ali razumete perverzijo? Iz proračuna naj gre denar v faking neznano. Super, a ne? V času vzporedne ekonomije smo vsaj vedeli, da gre denar iz Slovenije v Saftijeva offshore podjetja, danes gre kar anonimnim imetnikom podrejencev.
Ampak vrnimo se k NPU. Ovadba je smešna, retardirana, če hočete. Pravzaprav je dobesedno fascinantno, kako je policija pripravljena javno razkriti svojo nekompetentnost in popolno nesposobnost, da o nepoznavanju predmeta preiskave niti ne govorim. Samo za to, da omrežju naredi uslugo. V redu, absurdno brezvezna ovadba zoper vodilne na Banki Slovenije je pobegnila v vse slovenske medije, ampak kaj če je, draga policija, zdaj tega počasi dovolj? Mislim, če ne želite več igrati regularno, tako kot bi to policija morala, potem verjetno tudi vsem preostalim ni več potrebno igrati tako?
Pozivam Vlado Republike Slovenije, da z bančne dokumentacije umakne vse stopnje zaupnosti in jo da javnosti v presojo, vsi, ne glede na politično prepričanje, smo upravičeni do resnice.
Kaj, če pride na plan dokumentacija, ki bo dokazala, da je bančna luknja še kako bila? Kaj, če pride na vpogled celotne slovenske javnosti gradivo, iz katerega bo vsem nedvoumno jasno, da ste imeli več kot dovolj vsega, da pošljete banksterje v zapor, pa tega niste naredili? Razumem, kaj počnete, skrivate se za vsemi silnimi zaupnostmi in tajnostmi in ustvarjate vtis, da ste preiskali vse, nihče pa tega ne more preveriti. Ampak ali ne bi bilo prijetno, če vsa slovenska javnost ugotovi, kako pristransko ste preiskovali?
Ugibam, ampak recimo, da na dan izplove celotna dokumentacija o tem, kako je NLB Interfinanz skupaj z matično NLB zalil srbski surčinski klan s 83 milijoni evrov in na koncu ostal brez vsega. Kako boste potem upravičili to, da je primer propadel? Ker oboji vemo, kaj je v dokumentaciji, ki ste jo pridobili od preiskovalne komisije.
Kaj pa če bi, tako kot je nenadoma ves slovenski medijski prostor dobil vašo ovadbo, dobil tudi dokumentacijo o Ladjedelnici Izola? O primeru KBM Projekt? Ali boste slovenski javnosti lahko pojasnili, kako je mogoče, da ste preiskovali tako, da so te zadeve propadale?
Ali ne bi bilo lepo brati v slovenskih medijih zelo izčrpno analizo o delu policije v primeru Farrokh? Zakaj pa ne, potem bi slovenski javnosti postalo popolnoma jasno, kaj ste, kaj delate in še sklepali bi lahko, za koga vse skupaj delate. V primerjavi s pobeglo ovadbo zoper Banko Slovenije bi državljani lahko prebrali brutalno resnico, takšno, kot je, brez interference omrežja.
Dokumentarec bi zato moral biti, za vas policiste, točka streznitve. Točka, pri kateri bi morali resno razmisliti, kakšne so posledice vaših dejanj. Zato pozivam Vlado Republike Slovenije, da z bančne dokumentacije umakne vse stopnje zaupnosti in jo da javnosti v presojo, vsi, ne glede na politično prepričanje, smo upravičeni do resnice.
Posebno, če smo se že znašli v okoliščinah, v katerih omrežja sestavljajo dokumentarce, ki jih potem predvaja javna televizija, in ko policija vztraja pri tem, da je policija omrežja in ne državljanov in državljank.
Svoboda ne pomeni živeti v laži.