Tri desetletja po padcu jugoslovanskega komunističnega režima in petnajst let po vstopu v EU leve in desne politične stranke javno simpatizirajo z avtokratskimi režimi ali avtokratskimi politiki, ki v svetu simbolizirajo kršenje temeljnih evropskih vrednot, kot so svoboda, demokracija, pravna država, človekove pravice in zlasti svoboda govora. To bi moralo pred volitvami najbolj skrbeti volivce, ki bomo v nedeljo na volitvah odločali o prihodnosti EU in s tem predvsem o lastni usodi!
Da v Sloveniji ni več normalne levice in desnice, ki bi podpirali temeljne evropske vrednote, smo lahko lani videli pri glasovanju naših EU-poslancev o resoluciji o Venezueli in Madžarski. Glasovanja slovenskih predstavnikov v EU-parlamentu so pokazala, da imamo na levici nekritične podpornike krutega venezuelskega režima Nicolasa Madura, na desnici pa nekritične podpornike madžarskega avtokrata Viktorja Orbana.
Proti lanski resoluciji o Venezueli in s tem v podporo Madurovemu režimu je glasovala Tanja Fajon iz Židanove SD, ki je na nedeljskih volitvah znova nosilka liste SD. Poslanec Igor Šoltes se je glasovanja o Venezueli vzdržal, danes pa je nosilec liste Desusa. Pri SD gre izpostaviti tudi njihovega kandidata za Evropski parlament Milana Brgleza, ki se je kot nekdanji predsednik parlamenta proslavil z izjavo o naravnem pravu v zvezi z izvensodnimi povojnimi poboji.
Najbolj sporni so v Meščevi Levici, kjer z javno podporo bankrotiranemu venezuelskemu režimu prednjači nosilka liste Levice za EU-volitve Violeta Tomić. Ta je decembra 2014 z Miho Kordišem obiskala Venezuelo na povabilo Madurove vlade, čeprav je mednarodna ustanova za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch že pred tem poročala o brutalnem in masovnem kršenju temeljnih človekovih pravic Madurovega režima (Punished for Protesting: Rights Violations in Venezuela's Streets, Detention Centers, and Justice System, 5. maj 2014).Vrhunec politične propagande SD in Levice v korist Madurovega režima smo doživeli letos, ko sta SD in Levica poskušala preprečiti slovensko priznanje Juana Guaidója za začasnega predsednika Venezuele.
Podobno enoumno stanje v podporo Orbanovi Madžarski imamo na desnici. Proti resoluciji Evropskega parlamenta o Madžarski in s tem v podporo avtokratskemu Orbanu so lani glasovali Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Patricija Šulin (SDS) in Lojze Peterle (NSI), medtem ko se je France Bogovič (SLS) vzdržal. Vsi so danes znova med vidnimi kandidati SDS + SLS in NSI za evropske poslance. Pri SDS ima Orban malodane status kulta osebnosti. Če kdo dvigne glas proti njemu, ga v Janševih medijih ali po družbenih omrežjih napadejo z vsemi topovi.
Glede desnice zbuja skrb dejstvo, da tudi novonastala desna stranka DOM velja za glasno podpornico avtokrata Orbana, predsednik stranke Bernard Brščič pa ob Orbanu javno občuduje tudi ruskega trdorokca Vladimirja Putina, ki državi vlada s pregonom političnih nasprotnikov in ustrahovanjem kritičnih medijev. Ob klasično desnih strankah omenimo še predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, ki kot kandidat za EU-volitve javno občuduje jugoslovanskega diktatorja Tita, ki je vladal z brutalnim kršenjem človekovih pravic in svoboščin, ustavno sodišče pa je leta 2011 ravno zato v Ljubljani prepovedalo imenovanje ceste po njem!
Porazno stanje na levici in desnici prinaša pred nedeljskimi volitvami alarmantno sporočilo: na desnici imamo malodane enoumno podporo avtokratu Orbanu, na levici pa Maduru.
Predstavljeno porazno stanje na levici in desnici prinaša pred nedeljskimi volitvami alarmantno sporočilo: na desnici imamo malodane enoumno podporo avtokratu Orbanu, na levici pa Maduru. To bi moralo skrbeti vse svobodomiselne državljane Slovenije, saj sta resoluciji EU o Venezueli in Madžarski očitali kršitve, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami: od omejevanja človekovih pravic, onemogočanja demokratičnih in poštenih volitev, zatiranja politične opozicije, teptanja pravne države, omejevanja neodvisnosti sodišč do zatiranja svobode medijev, preganjanja civilno-družbenih gibanj ipd.
Še več, Venezuela in Madžarska sta zaradi množičnega kršenja temeljnih človekovih pravic deležni tudi številnih kritik mednarodnih ustanov izven EU, od Human Rights Watch, Freedom House, United Nations Human Rights do Amnesty International. Vendar za vse to ni mar našim levim in desnim strankam, ki med seboj dobesedno tekmujejo, katera bo bolj goreče zagovarjala njim ljube politične trdorokce – levica Madura in desnica Orbana!
Posebna zgodba je premier Marjan Šarec s svojo LMŠ. Šarčev svetovalec Damir Črnčec je znan kot veliki podpornik avtokrata Orbana, vendar Šarca to ne moti. Kandidat LMŠ za EU- poslanca Klemen Grošelj se je proslavil po tem, ko je kot simpatizer Golobičevega Zaresa leta 2013 obrambnemu ministru Romanu Jakiču svetoval pri kadrovskem cunamiju.
V času prve Janševe vlade so bili dominantni mediji na nogah zaradi kadrovskega cunamija, danes je Grošelj njihov favorit. Šarčeva nosilka liste za EU-volitve je nekdanja novinarka POP TV Irena Joveva, ki simbolizira sporno zlizanost politike in medijev. V demokraciji morajo biti mediji nadzorniki oblasti, ne podaljšek oblasti. Če bi Joveva dosledno opravljala novinarski poklic in kritično poročala o Šarčevi LMŠ, ne bi nikoli videla kandidature za evropsko poslanko.
Prvega maja pred petnajstimi leti je Slovenija vstopila v EU. Polnopravno članstvo v njej so mnogi povezovali s koncem tranzicije iz komunizma v demokracijo in dokončnim prevzemom evropskih vrednot. Današnja klavrna podoba naše politične elite kaže, da so naši politiki v resnici prevzeli evropske vrednote samo formalno, dejansko pa jih niso nikoli ponotranjili.
Človek se zgrozi, v kakšni državi živimo tri desetletja po padcu totalitarnega režima in kakšno politično elito bomo volili na nedeljskih volitvah. Ena velika beda in žalost!
