Madžarski premier Orban, ki je blokiral te odločitve, se je v nedeljo, 12. aprila, poslovil po 16 letih trdega vladanja.

Veliko olajšanje je nastopilo tudi v Budimpešti. Zmaga je bila prepričljiva. Stranka Tisza si je zagotovila v parlamentu dvotretjinsko večino. Privrženci zmagovalca Pétra Magyarja, nekdanjega Orbanovega sodelavca, danes pa predsednika zmagovite stranke Tisza in evropskega poslanca, so na nabrežju Donave odpirali šampanjce in Budimpešta je slavila pozno v noč. Diktature je konec, a prihodnost še ni povsem gotova.

Če kaj, je jasno, da Magyarju preprič ljiva zmaga omogoča odločno kadrovsko čistko, pa tudi spremembo ustave. Takoj po zmagi je bodoči madžarski premier to tudi napovedal: »Danes se je madžarsko ljudstvo odločilo za spremembo režima in tisti, ki so del tega režima, morajo zapustiti javno življenje,« je dejal Magyar in predsednika Sulyoka pozval, naj mu takoj podeli mandat za sestavo vlade in odstopi.

Profimedia

K odstopu je pozval tudi vrhovnega tožilca, vodje vrhovnega in ustavnega sodišča, madžarskega organa za medije in druge vidne predstavnike trenutne oblasti. Napovedal je ponovno vzpostavitev vladavine prava, političnega pluralizma ter »sistema vzajemnih nadzorov in ravnovesij«.

Ljudem je obljubil, da bo njegova vlada sprejemala odločitve v sodelovanju z državljani, prek referendumov in javnomnenjskih anket na spletu.

Uničena država

»Madžarska je v težavah v vseh pogledih. Je izropana, izkoriščena, izdana, zadolžena in uničena,« je dejal mladi in odločni zmagovalec volitev. Prav izhod iz tega od njega pričakuje mlada generacija, ki mu je na volitvah namenila največ glasov.

K več kot 80-odstotni udeležbi na teh volitvah so pripomogli prav mladi, ki so v dolgih vrstah čakali pred volišči, da bi oddali svoj glas za spremembe. Orbanova Madžarska je resnično dober del prebivalstva pahnila v revščino. Pa ne le v revščino.

Diktatura jim je zlomila duha. Zato so se na budimpeških ulicah in trgih zbrali tudi številni mladi intelektualci, ki študirajo in delajo v tujini. Beg možganov iz Madžarske je pereč problem, saj državo zapušča visoko izobražen kader in mladi, kar vodi v dolgoročno zmanjšanje razvojnega potenciala. Po nekaterih ocenah jih je zapustilo Madžarsko več kot pol milijona.

Profimedia

Vzroki so pomanjkanje demokracije, slabe gospodarske razmere in iskanje boljših priložnosti v tujini. Po podatkih Eurostata je Madžarska uvrščena med države (Estonija, Romunija, Hrvaška, Slovaška, Latvija), katerih BDP na prebivalca je približno 30 odstotkov po povprečjem Evropske unije.

To občuti tudi prebivalstvo. Dejanska poraba gospodinjstev je le 72 odstotkov povprečja EU, kar kaže, da prebivalci trošijo relativno manj, ker imajo tudi nižje dohodke. Za primerjavo z nami – Slovenija ima za več kot 20 odstotkov višji BDP od Madžarske, imamo pa tudi precej višjo kupno moč oziroma standard.

Magyar je največja pridobitev za politiko EU

Dobršen del vzroka za težave madžarskega proračuna je predvsem v blokiranju evropskih posojil in pomoči Orbanovi Madžarski, ker ni podpirala vrste ukrepov v zvezi z Ukrajino in Rusijo.

Na maratonski tiskovni konferenci po zmagi na volitvah je Péter Magyar napovedal, da bo veto, ki ga je Orban v več primerih postavljal na odločitve Evropskega sveta, takoj preklical. A res takoj to ni mogoče, saj nova vlada še ni konstituirana.

Sejo parlamenta, na kateri bi se to zgodilo, mora sklicati predsednik države Tamás Sulyok, ki ga je takoj po zmagi Magyar pozval, naj kar najhitreje skliče to sejo parlamenta in pa naj tudi odstopi. Zato je malo verjetno, da se bo Sulyoku zelo mudilo, saj z odlašanjem podaljšuje mandat Orbanovi vladi, ki ima do izvolitve nove vlade vsa pooblastila.

Pétru Magyarju pa se mudi, saj se Madžarska sooča z resnimi finančnimi težavami. Bruseljski Politico navaja, da zaradi Orbanovih blokad Madžarska čaka na 10,4 milijarde evrov posojil iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost ter na 7 milijard kohezijskih sredstev.

Profimedia

Čaka tudi na 16 milijard evrov posojil SAFE, namenjenih obrambi. Budimpešta pa poleg tega plačuje milijon evrov na dan (!) Evropskemu sodišču zaradi blokiranja migracijske politike. K vsemu temu pa je treba dodati še začasno ustavljena sredstva iz programov Erasmus+ in Obzorje Evropa.

Magyar mora doseči, da Komisija sprosti vsa ta sredstva do konca avgusta, sicer bi jih lahko Madžarska izgubila. Zato ni presenetljivo, da se je že naslednji dan po volitvah po telefonu pogovarjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in ji natančno pojasnil, katere korake bo sprejel za uskladitev madžarske zakonodaje z zakonodajo EU in svoja prizadevanja za pritok evropskih sredstev v Budimpešto.

Po nasvete se je obrnil tudi na poljskega premierja Donalda Tuska, ki se je po svoji izvolitvi lotil podobnih nalog za odpravo zapuščine svojega predhodnika Mateusza Morawieckega iz stranke Zakon in pravičnost.

Pred pogovorom z Ursulo von der Leyen je imel Magyar tudi maratonsko triurno tiskovno konferenco, na kateri se je zavezal, da bo odblokiral 90 milijard evrov posojila Ukrajini.

To je glasba za ušesa vodstva Komisije in tudi Ukrajine. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je imel z Orbanom slabe odnose, je bil med prvimi, ki so čestitali zmagovalcu volitev. Dejal je, da je Ukrajina pripravljena sodelovati z Madžarsko. A iz Kijeva se slišijo tudi zadržani toni, saj si ne delajo utvar, da bi se lahko slabi odnosi med državama spremenili čez noč. Še zlasti ker je bil Magyar dolga leta Orbanov sodelavec.

Pa tudi zato, ker Magyar ne podpira prehitevanja Ukrajine čez vrsto za sprejem v EU. In pri tem v Evropi zagotovo ne bo osamljen.

Pa vendar, obljube s tiskovne konference so obetavne. Na Madžarskem napoveduje uvedbo evra. Magyar je dejal, da bo njegova vlada hitro uvedla protikorupcijske ukrepe, obnovila neodvisnost sodstva in zagotovila svobodo medijev.

Profimedia

Napovedal je, da bo eden prvih korakov nove vlade »ustaviti državno financirano propagando« z začasno ustavitvijo novičarskih oddaj na »državno zasedeni« javni televiziji in radiu, dokler ne bo zagotovljeno nepristransko poročanje s strani novega nadzornega odbora. Magyar jih je opisal kot »lutke nekdanjega režima«.

Obljubil je ustanovitev nacionalnega urada za izterjavo premoženja, ki bo zagotovil, da bodo »politični in gospodarski kriminalci, ki so ukradli državo, odgovorni«. Poleg drugih reform, namenjenih sprostitvi 17 milijard evrov sredstev EU, je napovedal, da se bo Madžarska ponovno priključila Mednarodnemu kazenskemu sodišču, in tudi Evropskemu državnemu tožilstvu, kar bi preiskovalcem EU dalo pooblastila za preiskovanje primerov goljufij in preučevanje, kako je bil denar uporabljen pod Orbanovo vladavino. »Nova vlada bo storila vse, da obnovimo vladavino prava, pluralno demokracijo in sistem zavor in ravnovesij,« je dejal Magyar.

V več zahodnoevropskih medijih so zaznali, da Magyar ni posebej govoril o pravicah LGBTQ+. Poročajo, da njegova volilna kampanja ni vključevala bistvenih sprememb politik, zaradi katerih je bil Orbán kritiziran – vključno s konservativnimi pravicami oseb LGBTQ+.

Toda to ni nič presenetljivega, saj sta Magyar in njegova stranka Tisza konservativca in v Evropskem parlamentu člana Evropske ljudske stranke. Predvsem bolj levosredinsko usmerjeni mediji pa opozarjajo prav na dejstvo, da madžarske volitve niso pripeljale v parlament niti ene levo usmerjene in niti ene liberalne stranke.

Poznavalci trdijo, da je vzrok v tem, da so te stranke ugotovile, da je Péter Magyar edini, ki lahko zruši Orbana, in zato sploh niso šle v resno volilno tekmo.

Rusi, pojdite domov!

Dan zmage je množica podpornikov pospremila z vzkliki »Rusi, pojdite domov«. Gre za slogan iz davnega leta 1956, ki so ga med letošnjo volilno kampanjo Orbanovi kritiki posvojili v znak protesta proti tesnim vezem Orbanove vlade z Rusijo, poroča britanski Guardian.

Seveda je slogan simboličen, v prevodu pa pomeni predvsem, da se nova madžarska oblast poslavlja od slepe pokorščine Moskvi. Naj samo spomnimo, da se je Orban v zadnjem mandatu kar štirikrat sestal s Putinom, njegov zunanji minister pa je bil v Rusiji 16-krat!

Prejšnji mesec je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto celo javno priznal, da je bil med sestanki zunanjih ministrov članic Evropske unije pogosto v stikih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in mu izdajal tajno sprejete sklepe Evropskega sveta. Tega odslej zagotovo ne bo več.

Profimedia

Med množico čestitk, ki so te dni deževale v Budimpešti, je opazno umanjkala tista iz Moskve. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je za javnost sporočil, da spoštujejo odločitev Madžarske.

»Računamo na nadaljevanje zelo pragmatičnih odnosov z novim vodstvom Madžarske,« je povedal in poudaril, da je Rusija zainteresirana za dobre odnose tako z Madžarsko kot tudi z vsemi drugimi evropskimi državami. »Vemo, da na žalost vzajemnost z evropskimi državami še ni mogoča, vendar je Rusija odprta za dialog,« je izjavil Peskov.

Malce ostrejši pa je bil v izjavi za ruski spletni portal Life.ru. Izjavil je, da je Madžarska sovražna država, ki podpira sankcije proti Moskvi.

»Ne pošiljamo čestitk sovražnim državam.« Glede odnosov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in odhajajočim madžarskim premierjem Orbanom pa je dejal, da med njima nikoli ni bilo prijateljstva, ampak je Moskva z njim »samo vodila dialog«. No, tako hitro se lahko v politiki končajo dolgoletna prijateljstva, objemi in stiski rok!

Ameriška podpora »osebi, ki nam je dolgo stala ob strani«

Bela hiša se v nedeljo ni odzvala na Orbanov poraz. Tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance, ki je v tednu pred volitvami obiskal Budimpešto, kjer je podprl Orbana, se je prvič oglasil šele dan kasneje, ko je za Fox News izjavil, da je zaradi Orbanovega poraza žalosten, a ne preveč presenečen.

Svojo podporo Orbanovi kampanji v Budimpešti je označil kot posledico dejstva, da bi se izkazal kot zvesti zaveznik, in manj, da bi ga popeljal do zmage. »Tja smo šli, ker je bilo prav, da stojimo za osebo, ki nam je dolgo stala ob strani,« je zaključil podpredsednik Vance.

Medtem pa so Magyarju za zmago čestitali ameriški poslanci iz vrst demokratov. »Bodi pozoren, Donald Trump. Samooklicani diktatorji prej ali slej izgubijo podporo,« je poudaril predsednik demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer. Nekateri republikanci, med njimi senator Roger Wicker, pa so izid madžarskih volitev označili za zavračanje ruskega predsednika Putina.

Profimedia

Ta zapozneli eho ne preseneča, saj je bila Trumpova administracija tesno povezana z Orbanom. Trump je večkrat označil Orbana za »močno roko« in ga tudi podprl pred volitvami. Orban je bil tudi eden redkih evropskih voditeljev, ki je javno podprl Trumpa tako v kampanji leta 2016 kot tudi kasneje.

Oba voditelja sta poudarjala svoj skepticizem do Evropske unije in Bruselj tudi večkrat kritizirala. Oba sta zagovarjala tršo politiko do migracij in veliko bolj pragmatičen odnos do Rusije.

Imela sta tudi topel osebni odnos. Njuno prvo uradno srečanje je bilo maja 2019, ko je Viktor Orban obiskal Belo hišo. Od takrat dalje je Orban o Trumpu govoril vedno kot o »prijatelju Madžarske«.

Novi premier Magyar se še ni opredelil do ZDA, a posledično je pričakovati precej bolj pragmatičen odnos do Washingtona.

Magyar: Predvidevam, kdo je botroval tesnim odnosom Orbana in Vučića

Zanimiv veter pa je zapihal iz Beograda. Dolgoletni dobri in tesni Orbanov prijatelj Aleksandar Vučić je pohitel s čestitko Magyarju. V zapisu na družbenem omrežju X je sporočil, da verjame v nadaljevanje dobrega sodelovanja med Srbijo in Madžarsko in da je hvaležen Orbanu, ki je omogočil takšne odnose med državama.

In ti so bili res idilični. Sami objemi in zaveze. Drug drugega sta podpirala tako v bilateralnih odnosih kot tudi v okviru EU in v odnosih z Rusijo. Orban je bil tudi prijatelj z dolgoletnim voditeljem bosanskih Srbov Miloradom Dodikom, vsi trije pa so razvijali dobre odnose z Moskvo in se ves čas zoperstavljali Evropski uniji.

Profimedia

Zadnji dokaz velike Vučićeve podpore Orbanu je bil na velikonočno nedeljo, teden dni pred madžarskimi volitvami. Vučić je namreč objavil v medijih, da je srbska obveščevalna služba ob plinovodu v Srbiji, ki vodi proti Madžarski, odkrila eksplozivna sredstva.

Dejal je, da je o tem že govoril z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in ta je sklical sestanek sveta za nacionalno varnost. Direktor Srbske vojaške varnostne agencije pa je dodal, da je eksploziv, sicer izdelan v ZDA, skušal namestiti migrant. S tem naj bi prikazali Madžarom, kako jih hoče Zahod onemogočiti, kar naj bi pomagalo Orbanu na volitvah. Analitiki v Srbiji so že takrat podvomili o resničnosti tega dogodka.

Zato ni presenetljiv povolilni komentar bodočega madžarskega premierja. »Vlada, v kateri bo imela Tisza večino, bo preiskala domnevni poskus napada na plinovod pri Kanjiži,« je dejal Péter Magyar.

Za televizijo N1 Srbija je odgovoril, da mu je pomembno, da odnosi med Srbijo in Madžarsko ostanejo dobri, predvsem zaradi Madžarov v Vojvodini, čeprav predvideva, kdo je botroval tesnemu prijateljstvu med Aleksandrom Vučićem, Viktorjem Orbánom in slovaškim Robertom Ficom.

Dodal je, da se ne želi vmešavati v notranje zadeve Srbije, lahko pa srbskemu ljudstvu sporoči, naj »črpa moč iz včerajšnjih volitev na Madžarskem«.

Sprememba v Budimpešti bo vplivala predvsem na Janšo

Slovenija ima v diplomatskih odnosih z Madžarsko dobre sosedske odnose. Tudi slovenska manjšina, ki živi na Madžarskem, je bila kar zadovoljna z Orbanom. Orban je namreč zavestno posvečal manjšinski problematiki precejšnjo pozornost.

Ni zatiral na Madžarskem živečih predstavnikov sosednjih narodov, po drugi strani pa je tudi sam, bolj kot je to običajno, skrbel za Madžare pri nas, še bolj pa za njihove nacionalne in gospodarske interese.

Profimedia

Marsikatero njegovo vlaganje v gradnje objektov in ustanov v Prekmurju so analitiki videli kot izraz njegovih teženj po povrnitvi velike Ogrske.

Madžarski premier in člani njegove stranke Fidezs so že večkrat objavili zemljevid velike Madžarske, katere deli se raztezajo na ozemlju številnih današnjih držav, denimo tudi v slovenskem Prekmurju. Naša politika se je nanje odzivala različno.

Leta 2020, ko je ta zemljevid trianonske Madžarske Orban objavil na Facebooku, je tedanji predsednik Borut Pahor obsodil Orbanovo potezo: »Razumljivo in prav je, da je ponavljajoča se objava zemljevidov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot izraz ozemeljskih zahtev, deležna zavračanja in zaskrbljenosti demokratične javnosti in politike, tudi mene kot predsednika republike.« Na to je opozoril tudi takratnega madžarskega predsednika Janosza Aderja.

V obdobjih, ko je vodil vlado Janez Janša, pa te državotvorne občutljivosti ni bilo. Janša in Orban sta si bila zelo blizu. Politično in poslovno. Tako blizu, da je parlamentarna komisija o financiranju medijev SDS ugotovila, da je v samo treh letih prišlo na račune teh medijev iz madžarskih podjetij blizu Orbanu okoli 14 milijonov evrov.

Za zahvalo pa je Janša podpiral madžarske investicije v Sloveniji – zlasti OTP banko in MOL-ov nakup bencinskih servisov. Padec Orbana bo zato precej prizadel Janšo, saj je bodoči premier Magyar napovedal, da bo tovrstna Orbanova financiranja dal preiskati.

Primož Lavre

Tako ni čudno, da je Janša Magyarjevo zmago komentiral samo z ugotovitvijo, da je »tudi tam zmagala desnica«, dosedanji premier in relativni zmagovalec naših volitev Robert Golob pa je Petru Magyarju čestital, se z njim že slišal po telefonu in se dogovoril, da ga na začetku maja obišče v Budimpešti.

Velika zmaga Pétra Magyarja res kaže na prevlado desničarske politike na Madžarskem. Toda tam ta prevladuje že dolgo. Madžari po 16 letih diktature zato ne razmišljajo levo – desno, ampak samo, kdo lahko premaga Orbana, ki je namreč zavil skrajno desno in zgradil diktaturo.

To mu je v oči in pred kamerami že leta 2019 očital nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Z nedavnimi volitvami torej v državi ni prišlo do ideološkega preobrata, a zagotovo je prišlo do preobrata v spoštovanju demokracije in pravne države.

Če bo Magyarjeva Tisza res uresničila vse, kar je napovedala, bo to dobro tako za Madžarsko kot za celotno Evropsko unijo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.