V rani mladosti je bila njena vzornica Anna Oxa, z njeno pesmijo je prišla na avdicijo za operni zbor v SNG Maribor. Potem je prišel prelomni trenutek, ko je ob petju Dragice Kovačič začutila, da si tudi sama želi tako peti. Glasbena pot Rebeke Lokar je bila polna raznih preobratov, naključij, zgodil se je celo »italijanski domino efekt«.

S Tino Pisnik smo se ob njenem nedavnem obisku Slovenije pogovarjali v prijetnem ambientu pod mariborskim Pohorjem. Po dolgih delovnikih, ki jih kot teniška trenerka preživlja na Floridi, se je prišla sem predvsem spočit, kljub temu pa si tudi na dopustu z veseljem vzame čas za kakšen pogovor o tenisu. Pot jo je pred dobrimi sedmimi leti peljala v ZDA, kjer se, kot pravi sama, lažje uveljavlja, raste ter širi obzorja, tako profesionalno kot zasebno.

Arjan Pregl je uveljavljen slovenski slikar, ki že od samega začetka svojega ustvarjanja želi s svojimi deli v gledalcu vzpodbuditi tudi določeno razmišljanje o delu, umetnosti, družbi na sploh. Kot pravi, je umetnost vedno odpirala nova razmišljanja, nove poglede na stvari. Ni treba, da je to politična parola, dovolj je nek nov pogled, ki človeku malo zamaje njegova prepričanja in mu pokaže, kje v svetu je. A bolj kot z umetnostjo je v zadnjem obdobju zanimanje določene politične opcije vzbudil predvsem s svojimi komentarji na družbenih omrežjih, odzivi nanje pa so že zdavnaj presegli meje normalnega.

Z Vinkom Šimkom smo se o vseh pomembnih in manj pomembnih stvareh v življenju pogovarjali v njegovem rodnem Mariboru na enega najbolj vročih dni v tem letu. Visokim temperaturam navkljub mu navdiha za šale ni zmanjkalo, prepričali smo se lahko, da zna še tako banalno vsakdanjo stvar obrniti na šalo in v dobro voljo spraviti vse okoli sebe.

Slikarko Ejti Štih je življenjska pot z rojstnega Bleda popeljala v daljno Bolivijo, kjer živi in ustvarja že štirideset let, a v Slovenijo, ki jo še vedno dojema kot svoj dom, se redno in rada vrača. Tokrat se z obsežno razstavo svojih del predstavlja tudi na rodnem Bledu, kjer smo jo tudi sami obiskali in sredi prelepe Gorenjske spregovorili tudi o marsikateri pereči temi, o kateri je še danes v Boliviji težko govoriti povsem na glas.

Večkrat nagrajeno pisateljico Gabrielo Babnik pogosto tudi zaradi njenih del povezujemo z Afriko. S svojim zadnjim romanom Tišina, polna vetra nas sicer ne popelje na afriška tla, pač pa v Pariz 19. stoletja, ki skozi zgodbo Charlesa Baudelairja in njegove muze Jeanne Duval reflektira tudi izvor rasizma in negrofobije.

Violinistka Oksana Pečeny, po rodu iz Kijeva, v Sloveniji živi že več kot trideset let in se, kot rada poudari, tako po potnem listu kot miselnosti počuti Slovenko. Pa vendar se je ob izbruhu vojne v Ukrajini tudi v njej prebudila narodna zavest. Navsezadnje jo na Kijev poleg sorodnikov in prijateljev vežejo tudi vsi prvi spomini, in čeprav sedaj vojna spreminja Kijev in briše spomine, bo Kijev, ki ga v srcu in spominih nosi ona, ostal za vedno ponosen in veličasten.

V dneh tik pred letošnjim tekmovanjem za Pesem Evrovizije smo se pogovarjali z Danielom Popovićem, avtorjem legendarne uspešnice Džuli, s katero je leta 1983 v Münchnu zastopal Jugoslavijo na tem tekmovanju. Džuli je njegov pečat, njegova osebna izkaznica, ki ga je v osemdesetih letih izstrelila med svetovne zvezde. Danes živi precej bolj umirjeno življenje v Sloveniji in še vedno nenehno ustvarja. A njegova zakladnica spominov ter takšnih in drugačnih izkušenj in preizkušenj je zelo bogata.

Glasbeno pot Maje Gombač, izjemne slovenske pianistke mlajše generacije, so zaznamovale številne nagrade in priznanja tako na glasbenih tekmovanjih kot na študijskem področju. Življenje jo je nato, kot mnoge mlade glasbenike njenega kova, poneslo v tujino – danes je uspešna koncertna pianistka kot tudi profesorica klavirja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V Slovenijo se vedno rada vrača, tudi s koncerti, kakršnemu smo bili priča pred kratkim v SNG Maribor, na katerem smo lahko prvič pri nas slišali Klavirski kvartet ameriškega skladatelja Dannyja Elfmana, za izvajanje katerega je imel nekaj let ekskluzivno pravico le Berlinski klavirski kvartet.

Na predvečer 74. rojstnega dne je pisatelj Drago Jančar, velikan slovenske, evropske in svetovne literature, v rodnem Mariboru, v prav posebnem vzdušju nabito polne Kazinske dvorane, predstavil svoj dvanajsti roman z naslovom Ob nastanku sveta (založba Beletrina).

Lucija Harum je bila do nedavnega znana predvsem kot nadarjena igralka mlajše generacije, potem pa kot pevka dua Luma skoraj čez noč obveljala za eno največjih glasbenih presenečenj letošnje Eme. Ker pri nas nismo ravno navajeni tega, da se igralci podajajo tudi v zabavno glasbo, jo mnogi sprašujejo, ali bo zaradi tega igralstvo dala na stran. A za kaj takega, kot pravi, ni bojazni, saj je vendar igralka in bo še naprej igrala oziroma združila dve zelo združljivi stvari, ki ji v življenju ogromno pomenita in se jima predaja z vso strastjo.

Lojze Adamlje je eden najbolj znanih slovenskih nadrealistov, kar najbrž pomeni, da mu niso tuje niti najbolj nore ideje, ki jih poraja človeška domišljija, nezavedno, sanje. Toda kljub temu je na svoji umetniški poti ostal venomer prizemljen.

Prešernovo gledališče Kranj je konec lanskega avgusta ob predstavitvi nove sezone za januar 2022 napovedovalo uprizoritev drame Rudija Šeliga z naslovom Kdor skak, tisti hlap, v režiji Doriana Šilca Petka. Januar se je odvrtel v zgodovino, te tako težko pričakovane premiere domačega avtorja pa od nikoder. Namesto Šeligove drame bo gledališče 10. februarja postreglo s premiero avtorskega projekta Zadnji naj ugasne luč.

Prvakinja mariborske Opere in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Andreja Zakonjšek Krt ima za seboj širok diapazon vlog, od baročnih do sodobnih.

Božidar Wolfand Wolf je v osemdesetih letih veljal za enega najbolj priljubljenih glasbenikov na slovenski glasbeni sceni, a njegova samostojna glasbena pot je naletela tudi na številne ovire, o katerih je spregovoril tudi v našem intervjuju.

Decembra mineva deset let od prenove ljubljanske Opere. Čeprav je ena najpomembnejših slovenskih kulturnih institucij s tem zakorakala v novo obdobje svojega življenja, se vedno znova sooča z novimi izzivi. O tem, v kakšni kondiciji je trenutno hiša, tudi po vseh tegobah, ki jih je kulturi prizadel novi koronavirus, smo se pogovarjali z direktorjem SNG Opera in balet Stašem Ravtarjem.

Marjetka Vovk, priljubljena slovenska pevka v zasedbi Maaraya in ena od žirantk v oddaji Slovenija ima talent, ima za seboj zanimivo glasbeno pot. Velik del te poti sta skupaj prehodila s soprogom Raayem, s katerim sta drug drugemu v veliko oporo profesionalno in zasebno. Zavedata se, da uspeh ne pride hitro, da zgolj talent ni dovolj in da je za uspeh potrebno zelo trdo delati, predvsem pa biti vztrajen in konstanten.

Po skoraj dveh letih ubadanja z novim koronavirusom si zagotovo ves svet želi, da bi naša življenja ponovno lahko potekala po tirnicah, kot smo jih poznali leta 2019. Tudi v šolah, pred katerimi vedno znova proti vsakršnim epidemiološkim ukrepom, vezanih na šole in učence, protestira peščica jeznoritih staršev.

Odraščala sem v mali primorski vasi Sabonje, ki se, poleg tega, da je bila v pisnih virih prvič omenjena v 14. stoletju, ponaša tudi s cerkvijo sv. Martina iz leta 1650. Podoba škofa Martina iz Toursa je bila tako zagotovo prva sakralna umetniška upodobitev, ki so jo moje oči kdaj uzrle in ima zato zame, ne glede na njeno dejansko umetniško vrednost, prav poseben pomen.

Ko smo Ditko pred leti prvič gostili v intervjuju, smo jo predstavili kot mlado koroško kantavtorico, ki je srca Slovencev skoraj čez noč osvojila z uglasbeno Lainščkovo pesmijo Ne bodi kot drugi.