V dneh tik pred letošnjim tekmovanjem za Pesem Evrovizije smo se pogovarjali z Danielom Popovićem, avtorjem legendarne uspešnice Džuli, s katero je leta 1983 v Münchnu zastopal Jugoslavijo na tem tekmovanju. Džuli je njegov pečat, njegova osebna izkaznica, ki ga je v osemdesetih letih izstrelila med svetovne zvezde. Danes živi precej bolj umirjeno življenje v Sloveniji in še vedno nenehno ustvarja. A njegova zakladnica spominov ter takšnih in drugačnih izkušenj in preizkušenj je zelo bogata.

Glasbeno pot Maje Gombač, izjemne slovenske pianistke mlajše generacije, so zaznamovale številne nagrade in priznanja tako na glasbenih tekmovanjih kot na študijskem področju. Življenje jo je nato, kot mnoge mlade glasbenike njenega kova, poneslo v tujino – danes je uspešna koncertna pianistka kot tudi profesorica klavirja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V Slovenijo se vedno rada vrača, tudi s koncerti, kakršnemu smo bili priča pred kratkim v SNG Maribor, na katerem smo lahko prvič pri nas slišali Klavirski kvartet ameriškega skladatelja Dannyja Elfmana, za izvajanje katerega je imel nekaj let ekskluzivno pravico le Berlinski klavirski kvartet.

Na predvečer 74. rojstnega dne je pisatelj Drago Jančar, velikan slovenske, evropske in svetovne literature, v rodnem Mariboru, v prav posebnem vzdušju nabito polne Kazinske dvorane, predstavil svoj dvanajsti roman z naslovom Ob nastanku sveta (založba Beletrina).

Lucija Harum je bila do nedavnega znana predvsem kot nadarjena igralka mlajše generacije, potem pa kot pevka dua Luma skoraj čez noč obveljala za eno največjih glasbenih presenečenj letošnje Eme. Ker pri nas nismo ravno navajeni tega, da se igralci podajajo tudi v zabavno glasbo, jo mnogi sprašujejo, ali bo zaradi tega igralstvo dala na stran. A za kaj takega, kot pravi, ni bojazni, saj je vendar igralka in bo še naprej igrala oziroma združila dve zelo združljivi stvari, ki ji v življenju ogromno pomenita in se jima predaja z vso strastjo.

Lojze Adamlje je eden najbolj znanih slovenskih nadrealistov, kar najbrž pomeni, da mu niso tuje niti najbolj nore ideje, ki jih poraja človeška domišljija, nezavedno, sanje. Toda kljub temu je na svoji umetniški poti ostal venomer prizemljen.

Prešernovo gledališče Kranj je konec lanskega avgusta ob predstavitvi nove sezone za januar 2022 napovedovalo uprizoritev drame Rudija Šeliga z naslovom Kdor skak, tisti hlap, v režiji Doriana Šilca Petka. Januar se je odvrtel v zgodovino, te tako težko pričakovane premiere domačega avtorja pa od nikoder. Namesto Šeligove drame bo gledališče 10. februarja postreglo s premiero avtorskega projekta Zadnji naj ugasne luč.

Prvakinja mariborske Opere in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Andreja Zakonjšek Krt ima za seboj širok diapazon vlog, od baročnih do sodobnih.

Božidar Wolfand Wolf je v osemdesetih letih veljal za enega najbolj priljubljenih glasbenikov na slovenski glasbeni sceni, a njegova samostojna glasbena pot je naletela tudi na številne ovire, o katerih je spregovoril tudi v našem intervjuju.

Decembra mineva deset let od prenove ljubljanske Opere. Čeprav je ena najpomembnejših slovenskih kulturnih institucij s tem zakorakala v novo obdobje svojega življenja, se vedno znova sooča z novimi izzivi. O tem, v kakšni kondiciji je trenutno hiša, tudi po vseh tegobah, ki jih je kulturi prizadel novi koronavirus, smo se pogovarjali z direktorjem SNG Opera in balet Stašem Ravtarjem.

Marjetka Vovk, priljubljena slovenska pevka v zasedbi Maaraya in ena od žirantk v oddaji Slovenija ima talent, ima za seboj zanimivo glasbeno pot. Velik del te poti sta skupaj prehodila s soprogom Raayem, s katerim sta drug drugemu v veliko oporo profesionalno in zasebno. Zavedata se, da uspeh ne pride hitro, da zgolj talent ni dovolj in da je za uspeh potrebno zelo trdo delati, predvsem pa biti vztrajen in konstanten.

Po skoraj dveh letih ubadanja z novim koronavirusom si zagotovo ves svet želi, da bi naša življenja ponovno lahko potekala po tirnicah, kot smo jih poznali leta 2019. Tudi v šolah, pred katerimi vedno znova proti vsakršnim epidemiološkim ukrepom, vezanih na šole in učence, protestira peščica jeznoritih staršev.

Odraščala sem v mali primorski vasi Sabonje, ki se, poleg tega, da je bila v pisnih virih prvič omenjena v 14. stoletju, ponaša tudi s cerkvijo sv. Martina iz leta 1650. Podoba škofa Martina iz Toursa je bila tako zagotovo prva sakralna umetniška upodobitev, ki so jo moje oči kdaj uzrle in ima zato zame, ne glede na njeno dejansko umetniško vrednost, prav poseben pomen.

Ko smo Ditko pred leti prvič gostili v intervjuju, smo jo predstavili kot mlado koroško kantavtorico, ki je srca Slovencev skoraj čez noč osvojila z uglasbeno Lainščkovo pesmijo Ne bodi kot drugi.

Elvira Miše Miklavčič, novinarka

Saro Briški Cirman slovenska javnost pozna predvsem kot ekstravagantno pop pevko Raiven, toda večji del njenega življenja poteka v povsem drugih, morda celo nekoliko konservativno obarvanih okvirih. V daljšem obdobju, ko je bila odsotna s slovenske pop scene, se je tako posvečala predvsem opernemu petju, pred dnevi pa se je v velikem slogu vrnila tudi kot Raiven in z največ glasovi občinstva postala zmagovalka festivala Popevka.

Pevko Evo Boto je širša Slovenija spoznala leta 2012 v oddaji Misija Evrovizija, kjer je kaj hitro osvojila srca Slovencev. Še vedno je ena najbolj priljubljenih slovenskih pevk, kar je dokazala tudi z letošnjim nastopom na festivalu Melodije morja in sonca, kjer se ji je zmaga, a zgolj zaradi nenavadno nizke ocene strokovne žirije, za las izmuznila.

Matej Koren ima kot grafični oblikovalec za sabo zanimivo ustvarjalno pot. Čeprav si je znanje in izkušnje nabiral v tujini in s svojim portfoliom prepričal celo slovitega Stefana Sagmeistra, da ga je sprejel v svoj newyorški studio, ga je srce vedno vleklo nazaj v Slovenijo.

Pisateljica Irena Svetek, ki se je zadnja leta posvečala predvsem scenaristiki, ima za seboj kar nekaj pisateljske kilometrine, pa vendar ne bi pretiravali, če bi dejali, da je s svojim zadnjim delom – kriminalnim romanom Rdeča kapica na slovensko literarno prizorišče pljusknila kot težko pričakovani val svežine. Gre za psihološko kriminalko, ki je, čeprav avtoričina prva kriminalka, zagotovo v ponos žanru, ki tudi med slovenskimi bralci postaja vedno bolj priljubljen.

Navkljub pestremu političnemu in kulturnemu dogajanju v zadnjih nekaj dneh še vedno odmevajo tudi komentarji k določenim vsebinam letošnje osrednje državne proslave. »Promocijski film s himno – Ali je Mitja Okorn režiser skrajne desnice?« smo lahko pred nekaj dnevi prebrali na eni od slovenskih televizij. Priznam, da me je ta napis pustil brez besed.

Za našo sogovornico Darjo Gajšek Janković pravijo, da je ženska mnogih talentov in vsestranska glasbenica. V teh dneh se na televizijske ekrane vrača z novo oddaja Poletni pozdrav, v kateri se predstavlja v družbi harmonike.