Meta je pred tem kot pristojnega za odnose z javnostmi imenovala nekdanjega republikanskega uradnika Joela Kaplana, mesto v upravnem odboru pa podelila prvemu človeku podjetja za promocijo borilnih veščin UFC Dani Whiteu, sicer tesnemu zavezniku Trumpa. Pri tem velja omeniti, da je Trump po zmagi na predsedniških volitvah novembra gostil Zuckerberga v svoji floridski rezidenci Mar-a-Lago. V preteklosti so bili sicer odnosi med Trumpom in Zuckerbergom precej napeti. Po vdoru njegovih podpornikov v kongres leta 2021 so Trumpov račun na facebooku začasno blokirali.
Na novinarski konferenci 7. januarja je Zuckerberg razložil, da so prakse moderiranja Metinih vsebin pogosto vodile do »cenzure«, kar je povzročilo izgubo zaupanja med uporabniki. Njegova izjava, da so bili preverjevalci dejstev preveč politično pristranski, je odražala njegov preobrat v razumevanju svobode govora in moderiranja vsebin.
Zuckerberg se je spomnil na volitve leta 2016, ko so dominantni mediji opozarjali na dezinformacije kot grožnjo demokraciji. Po njegovem mnenju je Meta poskušala iskreno nasloviti te probleme, vendar so se partnerstva s preverjevalci dejstev izkazala za neuspešna. Po volitvah leta 2020 in pandemiji kovida-19 je konservativni odpor proti moderiranju vsebin le še narastel, kar je Zuckerberga pripeljalo do spoznanja, da je treba dati prednost svobodi govora.
V svetu, kjer so informacije ključne, se postavlja vprašanje, kako bo Meta krmarila skozi nove izzive in kakšne posledice bo imela odločitev o prenehanju sodelovanja z zunanjimi preverjevalci dejstev za prihodnost družbenih medijev in demokracije.
Zuckerbergova odločitev, da se vrne k osnovnim načelom podjetja, je bila podprta z uvedbo programa »skupnostnih opomb«, ki omogoča uporabnikom, da sami ocenjujejo in komentirajo objave. Ta pristop je podoben strategiji, ki jo je promoviral Elon Musk na platformi x (prej tviter). Poleg tega Meta načrtuje zmanjšanje zanašanja na avtomatizirane sisteme pri moderiranju vsebin, razen v primerih resnih kršitev, kot so terorizem in spolna izkoriščanja otrok.
Zuckerbergova odločitev je zbudila mešane odzive. Preverjevalci dejstev, ki so sodelovali z Meto, so izrazili zaskrbljenost zaradi trditev o pristranskosti in opozorili, da so se držali kodeksa načel, ki poudarja preglednost in nepristranskost. Raziskovalci dezinformacij so opozorili, da bo težje najti zanesljive informacije na spletu, saj se raziskovalci zanašajo na delo preverjevalcev dejstev.
Zuckerbergova osebnost je kompleksna. Je vizionar, ki se zaveda moči družbenih medijev, a hkrati se mora spoprijeti z odgovornostjo, ki jo prinaša. Njegova zgodba o uspehu se je začela leta 2004, ko je kot 19-letnik ustvaril platformo, ki je sprva služila povezovanju študentov. Sčasoma je facebook postal globalni fenomen, ki je leta 2012 postal javno podjetje. Danes Zuckerberg obvladuje približno 13 odstotkov delnic podjetja, ki se je preoblikovalo v Meta, s poudarkom na razvoju metaverzuma.
Njegove odločitve, kot je prenehanje sodelovanja z zunanjimi preverjevalci dejstev, odražajo njegovo prepričanje v svobodo govora, a tudi strah pred izgubo zaupanja uporabnikov. V svetu, kjer so informacije ključne, se postavlja vprašanje, kako bo Meta krmarila skozi nove izzive in kakšne posledice bodo imele Zuckerbergove odločitve za prihodnost družbenih medijev in demokracije.
