Igralka Ksenija Mišič se je marsikomu vtisnila v spomin po vlogah fatalnih žensk v filmih in na odru. Bila je tista usodna ženska, ki je znala svet postaviti na glavo in obrniti tok življenja. Celo dedku v aktualnem filmu Dedek gre na jug Vincija V. Anžlovarja.

Glasbena kariera Branka Robinšaka se je sicer začela v zabavni glasbi, a njegov prodorni glas je že takrat dajal slutiti, da je ustvarjen za nekaj več. Leta 1983 je kot tenorist debitiral v ljubljanski Operi, temu je sledila zavidanja vredna mednarodna kariera, na katero smo v luči njegove 40-letnice petja na opernih in koncertnih odrih obujali spomine tudi v tokratnem intervjuju.

Gledališče je s svojo čarobnostjo in unikatnostjo že marsikoga usodno očaralo in začaralo. Mnogi so mu posvetili najbolj ustvarjalna leta svojega življenja. A le redki so mu tako dolgo ostali zvesti in predani kot gospa Mojca Kreft. V svoji petdesetletni poklicni karieri je sodelovala z večino slovenskih gledališč, do nedavnega je kot vršilka dolžnosti vodila tudi Slovenski gledališki inštitut. Je prava zakladnica bogatega teatrološkega znanja in marsikaterih anekdot iz gledališkega življenja.

Pisateljica Janja Vidmar je v Sloveniji znana predvsem kot mladinska pisateljica, nedavno pa je presenetila že s svojim drugim potopisnim romanom V koraku z volkom, v katerem bralcu ne le približa skrivnosti toskanskih Apeninov in puščave Accona, temveč tudi skrivnosti iz globine človeške duše. Pravi, da jo je španski Camino, o katerem piše v svoji prvem potopisnem delu, v literaturi uročil, v zasebnem pa postregel z drugačnimi uvidi. Danes tudi na nekatera svoja pretekla dejanja v smislu družbene angažiranosti zre z drugega zornega kota. Še vedno je ohranila svojo kritično ostrino, a naučila se je nekatera mnenja zadržati zase.

Baritonist Slavko Savinšek se je rodil v Beogradu, v družini Slovencev, ki so se tja preselili leta 1928. V mladosti je bil perspektivni matematik, a ljubezen do petja je očitno prevladala nad naravoslovjem in ga iz rodnega Beograda pripeljala v Slovenijo. Kot sam pravi, te odločitve ni nikoli niti za sekundo obžaloval. Odru ljubljanske je tako zvest že skoraj 30 let, na njem pa je poustvaril več kot 50 različnih vlog.

Z Vinkom Šimkom smo se o vseh pomembnih in manj pomembnih stvareh v življenju pogovarjali v njegovem rodnem Mariboru na enega najbolj vročih dni v tem letu. Visokim temperaturam navkljub mu navdiha za šale ni zmanjkalo, prepričali smo se lahko, da zna še tako banalno vsakdanjo stvar obrniti na šalo in v dobro voljo spraviti vse okoli sebe.

Vlado Kreslin je eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih slovenskih avtorjev in izvajalcev. Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, filme in celo diplomske naloge. Pogosto ga imenujejo tudi slovenski Bob Dylan, a pravi, da mu je zaradi te (neustrezne) primerjave kar nerodno. Ne glede na to, s kom ga v tujini primerjajo, ostaja še vedno samosvoj, v svojem glasbenem izrazu unikaten, v poeziji globok in razmišljujoč. Tudi v tokratnem intervjuju smo strnili nekaj njegovih misli o glasbi, vojni, odnosih s samim seboj in drugimi in življenju kar tako.

Pisateljica Janja Vidmar je v Sloveniji znana predvsem kot mladinska pisateljica, nedavno pa je presenetila že s svojim drugim potopisnim romanom V koraku z volkom, v katerem bralcu ne le približa skrivnosti toskanskih Apeninov in puščave Accona, temveč tudi skrivnosti iz globine človeške duše. Pravi, da jo je španski Camino, o katerem piše v svoji prvem potopisnem delu, na področju literature uročil, v zasebnem pa postregel z drugačnimi uvidi. Danes tudi na nekatera svoja pretekla dejanja, v smislu družbene angažiranosti, zre z drugega zornega kota. Še vedno je ohranila svojo kritično ostrino, a naučila se je nekatera mnenja zadržati zase.

V rani mladosti je bila njena vzornica Anna Oxa, z njeno pesmijo je prišla na avdicijo za operni zbor v SNG Maribor. Potem je prišel prelomni trenutek, ko je ob petju Dragice Kovačič začutila, da si tudi sama želi tako peti. Glasbena pot Rebeke Lokar je bila polna raznih preobratov, naključij, zgodil se je celo »italijanski domino efekt«.

S Tino Pisnik smo se ob njenem nedavnem obisku Slovenije pogovarjali v prijetnem ambientu pod mariborskim Pohorjem. Po dolgih delovnikih, ki jih kot teniška trenerka preživlja na Floridi, se je prišla sem predvsem spočit, kljub temu pa si tudi na dopustu z veseljem vzame čas za kakšen pogovor o tenisu. Pot jo je pred dobrimi sedmimi leti peljala v ZDA, kjer se, kot pravi sama, lažje uveljavlja, raste ter širi obzorja, tako profesionalno kot zasebno.

Arjan Pregl je uveljavljen slovenski slikar, ki že od samega začetka svojega ustvarjanja želi s svojimi deli v gledalcu vzpodbuditi tudi določeno razmišljanje o delu, umetnosti, družbi na sploh. Kot pravi, je umetnost vedno odpirala nova razmišljanja, nove poglede na stvari. Ni treba, da je to politična parola, dovolj je nek nov pogled, ki človeku malo zamaje njegova prepričanja in mu pokaže, kje v svetu je. A bolj kot z umetnostjo je v zadnjem obdobju zanimanje določene politične opcije vzbudil predvsem s svojimi komentarji na družbenih omrežjih, odzivi nanje pa so že zdavnaj presegli meje normalnega.

Z Vinkom Šimkom smo se o vseh pomembnih in manj pomembnih stvareh v življenju pogovarjali v njegovem rodnem Mariboru na enega najbolj vročih dni v tem letu. Visokim temperaturam navkljub mu navdiha za šale ni zmanjkalo, prepričali smo se lahko, da zna še tako banalno vsakdanjo stvar obrniti na šalo in v dobro voljo spraviti vse okoli sebe.

Slikarko Ejti Štih je življenjska pot z rojstnega Bleda popeljala v daljno Bolivijo, kjer živi in ustvarja že štirideset let, a v Slovenijo, ki jo še vedno dojema kot svoj dom, se redno in rada vrača. Tokrat se z obsežno razstavo svojih del predstavlja tudi na rodnem Bledu, kjer smo jo tudi sami obiskali in sredi prelepe Gorenjske spregovorili tudi o marsikateri pereči temi, o kateri je še danes v Boliviji težko govoriti povsem na glas.

Večkrat nagrajeno pisateljico Gabrielo Babnik pogosto tudi zaradi njenih del povezujemo z Afriko. S svojim zadnjim romanom Tišina, polna vetra nas sicer ne popelje na afriška tla, pač pa v Pariz 19. stoletja, ki skozi zgodbo Charlesa Baudelairja in njegove muze Jeanne Duval reflektira tudi izvor rasizma in negrofobije.

Violinistka Oksana Pečeny, po rodu iz Kijeva, v Sloveniji živi že več kot trideset let in se, kot rada poudari, tako po potnem listu kot miselnosti počuti Slovenko. Pa vendar se je ob izbruhu vojne v Ukrajini tudi v njej prebudila narodna zavest. Navsezadnje jo na Kijev poleg sorodnikov in prijateljev vežejo tudi vsi prvi spomini, in čeprav sedaj vojna spreminja Kijev in briše spomine, bo Kijev, ki ga v srcu in spominih nosi ona, ostal za vedno ponosen in veličasten.

V dneh tik pred letošnjim tekmovanjem za Pesem Evrovizije smo se pogovarjali z Danielom Popovićem, avtorjem legendarne uspešnice Džuli, s katero je leta 1983 v Münchnu zastopal Jugoslavijo na tem tekmovanju. Džuli je njegov pečat, njegova osebna izkaznica, ki ga je v osemdesetih letih izstrelila med svetovne zvezde. Danes živi precej bolj umirjeno življenje v Sloveniji in še vedno nenehno ustvarja. A njegova zakladnica spominov ter takšnih in drugačnih izkušenj in preizkušenj je zelo bogata.

Glasbeno pot Maje Gombač, izjemne slovenske pianistke mlajše generacije, so zaznamovale številne nagrade in priznanja tako na glasbenih tekmovanjih kot na študijskem področju. Življenje jo je nato, kot mnoge mlade glasbenike njenega kova, poneslo v tujino – danes je uspešna koncertna pianistka kot tudi profesorica klavirja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V Slovenijo se vedno rada vrača, tudi s koncerti, kakršnemu smo bili priča pred kratkim v SNG Maribor, na katerem smo lahko prvič pri nas slišali Klavirski kvartet ameriškega skladatelja Dannyja Elfmana, za izvajanje katerega je imel nekaj let ekskluzivno pravico le Berlinski klavirski kvartet.

Na predvečer 74. rojstnega dne je pisatelj Drago Jančar, velikan slovenske, evropske in svetovne literature, v rodnem Mariboru, v prav posebnem vzdušju nabito polne Kazinske dvorane, predstavil svoj dvanajsti roman z naslovom Ob nastanku sveta (založba Beletrina).

Lucija Harum je bila do nedavnega znana predvsem kot nadarjena igralka mlajše generacije, potem pa kot pevka dua Luma skoraj čez noč obveljala za eno največjih glasbenih presenečenj letošnje Eme. Ker pri nas nismo ravno navajeni tega, da se igralci podajajo tudi v zabavno glasbo, jo mnogi sprašujejo, ali bo zaradi tega igralstvo dala na stran. A za kaj takega, kot pravi, ni bojazni, saj je vendar igralka in bo še naprej igrala oziroma združila dve zelo združljivi stvari, ki ji v življenju ogromno pomenita in se jima predaja z vso strastjo.

Lojze Adamlje je eden najbolj znanih slovenskih nadrealistov, kar najbrž pomeni, da mu niso tuje niti najbolj nore ideje, ki jih poraja človeška domišljija, nezavedno, sanje. Toda kljub temu je na svoji umetniški poti ostal venomer prizemljen.