Urbano gobarjenje je v zadnjih letih postalo vse bolj priljubljeno, saj se ljudje zavedajo koristi, ki jih prinaša pridelava gob v mestnih okoljih. Ta praksa ne le da omogoča dostop do svežih in lokalno pridelanih gob, temveč tudi spodbuja trajnostni razvoj, zmanjšuje ogljični odtis in povečuje zavedanje o naravi in ekosistemih. Urbano gobarjenje se nanaša na pridelavo gob v mestnih okoljih, kjer se izkoriščajo različni prostori, kot so strehe, dvorišča, zapuščeni objekti in celo notranji prostori. Ta praksa vključuje uporabo različnih substratov, kot so lesni odpadki, slama, kava in drugi organski materiali, ki so hranilna osnova za rast gob.
Urbano gobarjenje hkrati ponuja številne poslovne priložnosti. Z naraščajočim zanimanjem za lokalno pridelano hrano in trajnostne prakse se povečuje povpraševanje po svežih gobah, kar vodi do ustanovitev manjših gobarskih farm, ki ponujajo sveže pridelane gobe lokalnim restavracijam, trgovinam in potrošnikom. Gobnjak je eden izmed primerov uspešnega urbanega gobarjenja v Ljubljani. Podjetje se posveča pridelavi različnih vrst gob, kot so ostrigarji, šitake in druge lokalne vrste.
Od ideje do uspeha
Podjetje Gobnjak sta ustanovila biolog Rok Zalar in kulturologinja Bojana Rudović Žvanut, pozneje se je podjetju pridružil tudi Primož Turnšek, magister mikrobiologije. Ideja o gojenju gob se je Roku Zalarju porodila med študijem bionike, ko je raziskoval možnosti uporabe stranskega produkta pivovarstva – izdrozganega ječmenovega sladu – kot substrata za gojenje gob. S pomočjo Bojane, diplomirane kulturologinje, sta hitro prešla od ideje do poslovne uresničitve. Danes, od leta 2020, Gobnjak deluje na Večni poti 1, kjer pripravljajo substrate za gojenje gob in organizirajo delavnice, ki obiskovalcem omogočajo, da se naučijo gojiti gobe v domačem okolju.
Urbano gojenje gob na predhodno pripravljenih substratih. Med najbolj priljubljenimi tovrstnimi gobami je resasti bradovec.
Ekipa Gobnjaka se nenehno širi, saj sta se letos pridružila tudi Andreja in Gregor Avstelj, ki skrbita za vzpostavitev podružnice v Kočevju. Za promocijo podjetja pa skrbi Rok Čigon. Strast do gob in želja po širjenju znanja o njihovih blagodejnih učinkih na zdravje ljudi sta ekipo Gobnjaka pripeljali do uspešnega podjetja, ki ponuja sveže in sušene gobe, tinkture ter različne komplete za domačo pridelavo.
Biti moraš trmast
Ob obisku Gobnjaka sta nas sprejela Rok Čigon in Primož Turnšek, ki se ukvarja z laboratorijskim delom gojenja gob. Njuna strast do gob in narave je očitna, ko nas popeljeta skozi prostor, kjer se gojijo različne vrste kulinaričnih in medicinskih gob, kot so ostrigarji, šitake, reishi in kordiceps. V Gobnjaku ponujajo široko paleto izdelkov – od svežih in sušenih gob do predpripravljenih kompletov za gojenje, čepkov z micelijem in tinktur. »Vsakdo si lahko doma vzgoji svoje gobe,« pojasni Primož Turnšek, medtem ko nam pokaže različne komplete, ki jih ponujajo. Poleg tega lahko obiskovalci na delavnicah spoznajo osnove gojenja in prepoznavanja gob.
»Čudežna« goba glavatovec oz. kordiceps. Ta, ki ga imajo v Gobnjaku, je vegan in se ne hrani z žuželkami.
Kot je dejal Primož, mora biti človek, ki se odloči za takšno podjetniško pot, trmast, iznajdljiv in zavezan cilju. »Največji izziv je začeti z ničle, brez velikih investicijskih sredstev in iz tega razviti uspešno podjetje,« pove Primož. »Toda, če je človek predan, mu uspe priti do želene točke. Ni pa lahko.« Seveda so se morali soočiti tudi s povsem praktičnimi izzivi, kot je denimo stabiliziranje gojenja gob. Tega se moraš sam naučiti, toda tudi to so uspešno prebrodili.
Zdravilni in hranljivi učinki gob
Zdravilne lastnosti gob niso novost; ljudje jih uporabljajo že več kot 5000 let. Znanje o njihovih učinkih se je najbolje ohranilo v Aziji in Rusiji, v Evropi pa ponovno odkrivamo to starodavno modrost. Arheološki dokazi, kot so ostanki gob pri mumiji Ötzi, pričajo o tem, da so naši predniki gobe uporabljali tako za prehrano kot za zdravilne namene.
Gobe niso le kulinarična poslastica, temveč tudi naravna zdravila. Raziskave so pokazale, da mnoge vrste gob vsebujejo spojine, ki lahko pomagajo pri zdravljenju in preprečevanju različnih bolezni. Na primer bukov ostrigar, ki ga gojijo v Gobnjaku, vsebuje lovastatin, snov, ki se uporablja v zdravilih za zniževanje holesterola. Poleg tega gobe, kot so resasti bradovec in Cordyceps militaris, dokazano vplivajo na obnavljanje živčevja in spomin, kar je še posebej pomembno v boju proti demenci.
Gobe so znane tudi po svoji sposobnosti krepitve imunskega sistema. Nekatere vrste celo razgrajujejo plastiko in nafto, zato so izjemno pomembne v boju proti onesnaževanju okolja.
V Gobnjaku se trudijo, da bi te naravne zaklade približali širši javnosti, kar vključuje tudi izobraževalne delavnice in prodajo potrebščin za gojenje gob doma. Gobe iz narave so pogosto dobre v akumuliranju težkih in radioaktivnih snovi. Pri urbanem gojenju gob teh snovi ni. Gobe so testirane, pa tudi materiali, na katerih jih gojijo, teh snovi ne vsebujejo. V Gobnjaku gojijo različne vrste saprotifnih gob (hranijo se s celulozo in rastejo na razpadajočem lesu), ki se razlikujejo od priljubljenih mikoriznih gob, kot so jurčki in lisičke. Saprofitne gobe, kot so tiste, ki jih gojijo v Gobnjaku, so pogosto bolj zdravilne, saj zadržujejo zdravilne snovi v sebi, medtem ko mikorizne gobe te snovi vračajo drevesom.
Kompleti za gojenje gob na domu
Raznolikost in inovacije
Gobnjak ni le prodajalec svežih gob, je tudi inovator na področju prehranskih dodatkov in tinktur, ki omogočajo enostavno vključitev gob v vsakodnevno prehrano. Ekipa, ki jo sestavljajo različni strokovnjaki, se redno ukvarja z razvojem novih produktov, ki izkoriščajo zdravilne lastnosti gob. Rok Čigon, politolog, skrbi za komunikacijo in organizacijo delovnih procesov, medtem ko Andreja in Gregor Avstelj razvijata podružnico v Kočevju, kjer bodo gojili gobe v pragozdu in razvijali nove izdelke, kot so zdravila za čebele in hrana za domače živali.
Rok Čigon nam razloži, da je cilj podjetja širiti zavedanje o potencialih gob, njihovih blagodejnih učinkih na zdravje ter pomenu gliv za zdravo okolje. »Gobe so izjemno pomembne za ekosistem, hkrati pa ponujajo številne koristi za naše zdravje,« poudari Rok. Primož, ki se je pridružil ekipi zaradi svoje ljubezni do biologije in ekologije, razlaga, kako permakultura in sistemsko razumevanje narave vplivata na njihovo delo. »Naš pristop je celosten, upoštevamo tako naravo kot ljudi,« pravi Primož. Njegovo znanje mikrobiologije je ključno pri razvoju novih metod gojenja in raziskovanju potencialov gob.
Za stranke so zanimive tudi sušene medicinske gobe in tinkture.
Ena izmed ključnih dejavnosti Gobnjaka so delavnice, ki jih redno organizirajo za vse, ki jih zanima gojenje gob. Udeleženci se naučijo prepoznavati različne vrste gob, spoznajo tehnike gojenja in pridobijo dragocene informacije o zdravilnih učinkih gob. Gobnjak tako ne le prodaja gobe, temveč tudi izobražuje in spodbuja ljudi, da se povežejo z naravo in razumejo pomen gob v ekosistemu. Obiskovalci odhajajo z novimi znanji in navdušenjem, ki ga prinaša gojenje lastnih gob.
Gobe kot živilo postajajo vedno bolj popularne tudi v kontekstu težnje po zmanjšanju porabe mesa.
Gojišče v pragozdu Kočevskega roga
Cilj Gobnjaka je širiti zavedanje o potencialih gob in njihovem pomenu za zdravje ljudi in okolje. Gobe so znane po svojih številnih koristnih učinkih, od izboljšanja imunskega sistema do podpore zdravju srca. Gobnjak se zaveda, da so gobe ključni del zdrave prehrane in trajnostnega kmetijstva, zato si prizadevajo za razvoj okolju prijaznih praks in inovativnih rešitev.
Ena najnovejših pobud Gobnjaka je vzpostavitev gojišča v pragozdu Kočevskega roga. »Tam bomo gojili le gobe, ki niso tuje slovenskemu naravnemu okolju,« pojasni Primož. Ta projekt ne le da prispeva k ohranjanju narave, temveč tudi ponuja priložnost za raziskovanje in razvoj novih produktov.
Urbano gobarjenje pomeni obetavno priložnost za trajnostno pridelavo hrane v mestnih okoljih. S povečanjem zanimanja za lokalno pridelano hrano in ekološke prakse se ta dejavnost razvija in ponuja številne poslovne priložnosti.
Primeri, kot je Gobnjak iz Ljubljane, dokazujejo, da je urbano gobarjenje ne le ekonomsko vzdržno, temveč tudi pomembno za krepitev skupnosti in zavedanja o pomenu trajnostnega razvoja. S povezovanjem lokalnih skupnosti, izobraževanjem in inovacijami v pridelavi gob urbano gobarjenje ne prispeva le k večji raznolikosti prehrane, temveč tudi spodbuja odgovorno ravnanje z naravnimi viri.
Obisk Gobnjaka je bil navdihujoč in poln novih spoznanj. Gobe, ki jih gojijo, niso le hrana, temveč tudi most med naravo in urbanim življenjem. S svojo strastjo in predanostjo ekološkemu pristopu ekipa Gobnjaka dokazuje, da je mogoče združiti tradicijo in inovacije ter ustvariti trajnostno prihodnost za vse nas.
