Čebelarstvo v Sloveniji je več kot le gospodarska dejavnost, je del kulturne dediščine in naravne identitete. Kljub izzivom, s katerimi se soočajo čebelarji, ostaja ta tradicija pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostnega razvoja in lokalne ekonomije. Z naraščajočim zanimanjem za naravne in lokalno pridelane izdelke ter s podporo lokalnih skupnosti in organizacij se čebelarstvo v Sloveniji lahko razvija in prilagaja sodobnim izzivom. V Sloveniji je pomemben del podeželskega gospodarstva. Mnogi čebelarji so majhni družinski podjetniki, ki se trudijo ohraniti tradicijo in hkrati prilagoditi svoje poslovanje sodobnim tržnim zahtevam.
Tudi čebelarska pot Davida Ferleta se je začela v družini, kjer sta oba dedka imela čebele. »Mama je s Primorskega, kjer so imeli čebele, oče pa iz Radeč, kjer so prav tako negovali tradicijo čebelarstva,« pripoveduje David. Ko se je njegov oče preselil v Ljubljano, je začel s čebelarstvom kot hobijem, ki se je postopoma razvijal. »Ko sem se vrnil z vojske, mi je oče rekel, naj prodam med, ki ga je imel takrat nekoliko več, in tako kaj zaslužim,« dodaja.
David je hitro spoznal, da lahko s prodajo medu zasluži več kot s službo, kar ga je spodbudilo k temu, da je začel o tem razmišljati bolj podjetno. Leta 1991 je tako prevzel čebelarsko dejavnost, ki se je v njegovi družini prenašala iz roda v rod, in iz čebelarskega hobija ustvaril profesionalno podjetje, ki danes ponuja široko paleto medenih izdelkov pod blagovno znamko FerMedica.
Medeni začetki in razvoj fermedice
David se spominja začetkov podjetja, ko je prodajal med po hišah in postopoma registriral svoje podjetje. »Rast je bila organska, brez velikih kreditov. Počasi smo dodajali nove stroje in širili delavnico,« pravi. V letih okoli 2000 so dosegli velik napredek, ko je bilo zaradi prehoda v novo tisočletje veliko obdarovanj, tako da je tudi povpraševanje po njihovih izdelkih naraslo.
»Začelo se je s trženjem medu, nato smo odprli stojnico v Ljubljani, kjer so stranke začele spraševati po medici. Tako smo razvili pijačo, ki jo Slovenci radi imenujejo medica, čeprav gre v resnici za medeni liker,« pojasnjuje David. Zaradi sprememb v zakonodaji so se morali prilagoditi in ustvariti blagovno znamko, ki bi ustrezala novim predpisom. »Inšpektor mi je dejal, da ne smem napisati, da je to medica, zato smo skovali ime fermedica iz priimka Ferle,« dodaja.
Eden izmed najbolj prepoznavnih izdelkov FerMedice je tako danes prav medeni liker, ki je hitro pridobil sloves zaradi izjemne kakovosti. »Naš medeni liker je rezultat dolgoletnega dela in raziskovanja,« pojasnjuje David. »Zanj smo prejeli zlato medaljo na ocenjevanju pijač v New Yorku in srebrno na Global Spirit Awards v Las Vegasu. To so priznanja, ki potrjujejo naš trud in predanost.« Medeni liker je polnjen v elegantne steklenice. »Embalaža je pomembna, saj je prvi stik kupca z našim izdelkom,« trdi David. »Želimo, da naši izdelki ne le navdušijo s kakovostjo, temveč tudi z videzom.«
Kljub izzivom je David našel priložnosti za rast. »Ko sem podpisal pogodbo s Petrolom, sem mislil, da sem zmagal, a sem kmalu spoznal, da je vsak bencinski servis imel svoje 'zakone'. To je bilo težko,« se spominja. Vendar pa je bil največji preboj, ko so za eno steklenico izdelali nagrajeno embalažo, kar je, ko je bilo to objavljeno v dnevnem časopisju, pritegnilo pozornost podjetij, ki tržijo poslovna darila.
Vstop Slovenije v Evropsko unijo je prinesel nov val turistov, kar je dodatno okrepilo njihovo poslovanje. »Turizem je spremenil našo dinamiko. Zdaj imamo stojnico na tržnici in zalagamo tudi brezcarinsko trgovino na Brniku ter druge turistične točke,« pravi David.
Razvoj čebelarstva in izzivi
Ko je Davidov oče prenehal z aktivnim čebelarstvom, so se odločili zmanjšati število panjev. »Z leti sem pridobil svoje čebelarje kooperante iz različnih regij, kar nam omogoča raznolikost medu,« pojasnjuje. David razmišlja o širjenju čebelarstva, vendar se zaveda, da bi potreboval več ljudi, da bi to lahko uresničil.
Povpraševanje po njihovih izdelkih se povečuje tudi v tujini, vendar se David sooča z izzivi, povezanimi z izvozom alkohola. »Dobili smo partnerko iz Amerike, vendar je trajalo tri leta, da smo uredili papirje za izvoz. Zdaj upam, da bo moj starejši sin, ki je študiral v Ameriki, pomagal pri iskanju distributerja,« upa David.
Domača trgovina in turizem
Tudi sicer se čebelarji pogosto spoprijemajo z izzivi pri trženju svojih izdelkov. Povečanje zanimanja za lokalno pridelano hrano in naravne izdelke je priložnost, ki jo čebelarji izkoriščajo. Sodelovanje na lokalnih tržnicah, sejmih in v spletnih trgovinah jim omogoča dostop do širšega kroga kupcev.
David je uredil tudi domačo trgovino, kjer obiskovalci lahko spoznajo čebelarstvo. »Zunaj imamo manjši medeni vrt in nekaj panjev, da si lahko obiskovalci ogledajo, kako čebele letajo. Včasih pride kdo individualno, pa jim malo pokažemo. Turisti si tega ne znajo predstavljati, saj povsod po svetu uporabljajo nakladne panje, mi pa imamo AŽ-panje, kar jih zelo zanima,« pravi David.
Domača trgovina je postala pomemben del njihovega poslovanja, saj so se obiskovalci začeli zavedati kakovosti njihovih izdelkov. »Vedno več ljudi nas najde prek googla, kar je odlično za našo prepoznavnost,« David je prepričan, da je turizem ključnega pomena za prihodnost čebelarstva in da lahko s pravilnim pristopom privabijo še več obiskovalcev.
Konkurenčnost in tržne niše
David se zaveda, da je konkurenca na trgu čebelarskih izdelkov velika. »Največji igralec je Medex, ki veliko vlaga v raziskave. Njihove raziskave recimo o propolisu in matičnem mlečku pa koristijo vsem čebelarjem,« pravi. Na lokalnem nivoju pa je veliko ljubiteljskih čebelarjev, kar pomeni, da je težko prodati navaden med. »Osredotočili smo se na darila in turizem, kjer smo našli svojo tržno nišo,« dodaja.
Trendi v poslovnih darilih se spreminjajo, kar David opazuje pri povpraševanju. »Popularni so razni darilni seti, tudi različne vrste medu. Francozi, ki prihajajo v Ljubljano, imajo zelo radi med, nekateri turisti pa poznajo le cvetlični med in se ob kostanjevem čudijo, kje je kostanj,« se smeji David.
Zaradi manjših proračunov se povpraševanje po manjših darilnih setih povečuje. »Včasih so šli luksuzni seti, zdaj pa so to manjše količine, ki so primerne za pozornost,« pojasnjuje. David ponuja tudi tiskane panjske končnice, ki se pogosto kombinirajo z drugimi izdelki, kar dodatno obogati njihovo ponudbo.
Izzivi in prihodnost čebelarstva
Uporaba pesticidov in pojav bolezni, kot so varoja in druge parazitske okužbe, so resne grožnje za zdravje čebeljih kolonij. Čebelarji se morajo nenehno izobraževati o najboljših praksah za preprečevanje in obvladovanje teh težav. Tudi spremembe v podnebju vplivajo na cvetenje rastlin in s tem na dostopnost nektarja za čebele. To lahko vodi do zmanjšanja pridelka medu.
David se zaveda, da čebelarstvo ni le poslovna priložnost, temveč tudi izziv. »Okoljske spremembe so velik problem. Ni prave zime in prehitro je toplo, kar vpliva na čebele. Lani je bila katastrofa z medom, letos je že malo bolje, a težko je dobiti surovino,« pravi. Povišanje cen surovin pomeni, da morajo prilagoditi cene svojih izdelkov, kar lahko vpliva na konkurenčnost.
Kljub izzivom pa David vidi svetlo prihodnost za čebelarstvo v Sloveniji. »Čebelarska zveza je v zadnjih letih naredila veliko za propagandi in dvig čebelarstva. Imamo potencial, a potrebujemo tudi podporo in razumevanje okolja,« je prepričan.
Načrti za prihodnost
Tradicionalno čebelarstvo se pogosto prenaša iz generacije v generacijo, vendar se mladi pogosto odločajo za druge poklice. Pomanjkanje mladih čebelarjev lahko ogrozi prihodnost te dejavnosti in tradicijo. Toda David je optimističen glede na prihodnostisvojega podjetja. »Starejši sin Nejc, ki je študiral kineziologijo v Ameriki, se je vrnil in je zdaj zaposlen pri nas. Mlajši sin Martin pa študira ekonomijo in dela magistrsko nalogo o prestižni znamki Fermedica,« pojasnjuje. »Všeč mi je, da sta sinova zagnana in da bi to še naprej peljala. Do neke točke pripelješ, potem pa potrebuješ nekoga, ki ima drugačen pogled in nove ideje.«