Ko ste pred štirimi leti prevzeli vodenje občine Destrnik, ste si zastavili širok program. Na katere dosežke ste danes najbolj ponosni?

Ko smo pred štirimi leti kot svetniška skupina kandidirali na volitvah, je bilo na naši listi 11 kandidatov, izvoljenih pa sedem. Zastavili smo si program, ki je zajemal infrastrukturo, mehke vsebine, pokopališče, družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Danes lahko rečem, da smo izvedli vse, razen stvari, na katere kot občina nimamo neposrednega vpliva.

Med njimi je zagotovo občinski prostorski načrt. Zanj smo si zelo prizadevali, vendar postopki niso v pristojnosti občin v tolikšni meri, kot si predstavlja širša javnost. To ni težava le Destrnika, ampak številnih slovenskih občin, zato bi bilo treba postopke sprejemanja prostorskih načrtov pospešiti in poenostaviti.

Pri projektih, ki smo si jih zadali, smo bili uspešni. Nadaljevali smo urejanje pokopališča in se lotili celovite rekonstrukcije vežice, ki je danes njegova veduta – lepo urejen sakralni objekt, v katerem se poslavljamo od naših pokojnih občanov. Na ta projekt smo še posebej ponosni.

Veliko ste vlagali tudi v športno infrastrukturo. Kaj je bilo narejeno?

Tukaj smo naredili več, kot smo si sprva zadali. Športni park je danes v celoti opremljen. Leta 2024 smo obnovili atletsko stezo, leta 2025 multifunkcijsko igrišče, pred nekaj dnevi pa smo uradno odprli tudi obnovljeno igrišče z umetno travo. 

Če želimo Destrnik razvijati naprej, smo potrebni vsi, ki tukaj živimo – ne samo župan, občinski svet ali občinska uprava.

Uspešni smo bili pri pridobivanju sredstev iz različnih virov – od Fundacije za šport in resornega ministrstva do Nogometne zveze Slovenije. Zanimivo je, da je bila ta infrastruktura pri nas zgrajena že leta 2010, zato smo ena redkih občin, ki se je šele sedaj lotila prenove, kar pomeni, da s svojim premoženjem ravnamo res kot dober gospodar. Želeli smo ustvariti pogoje, da lahko športni park uporabljajo otroci in mladi, društva in drugi občani.

Kako daleč ste prišli z obnovo cest?

Obnova cest je bila ena naših ključnih nalog, saj je to za občane ena najpomembnejših stvari. Lotili smo se vseh predvidenih odsekov. Za zadnjega smo se prijavili na razpis ministrstva za infrastrukturo in energetiko in čakamo odločitev. Če bo vloga uspešna, bomo projekt izvedli s sofinanciranjem, sicer z lastnimi sredstvi.

Veliko smo sodelovali tudi z državo. Čez našo občino potekajo tri regionalne ceste, ki so bile v slabšem stanju, zato si prizadevamo za njihovo ureditev. Uredili smo križišče, nadaljujemo postopke za ureditev križišča Gomilci in se dogovarjamo za obnovo regionalnih odsekov.

Pomemben projekt je bila kolesarska povezava Ptuj–Destrnik, vredna približno 3,5 milijona evrov, pri kateri je bil občinski delež sofinanciranja razmeroma majhen. Zaradi sprememb državnih prioritet in prerazporeditve sredstev po poplavah se je projekt zapletel, vendar smo dosegli dogovor za nadaljevanje del. Kolesarska steza je zdaj zaključena, prav tako druga kolesarska povezava, sofinancirana z evropskimi sredstvi.

Kaj je bilo narejeno na področju kanalizacije in vodovoda?

Zgradili in razširili smo kanalizacijsko omrežje ter pridobili dve gradbeni dovoljenji. Nadgradili smo kanalizacijsko omrežje v naselju Placar, pridobili pa tudi dovoljenje za razširitev čistilne naprave in širitev kanalizacijskega omrežja v smeri Janežovcev ter deloma v samih Janežovcih.

Obnavljali smo tudi vodovodne odseke. Zelo pomembno je gradbeno dovoljenje za povezavo vodovoda v Ločkem Vrhu z vodohranom v Destrniku. Gre za več kot dva kilometra dolg odsek. V naslednjih letih je v načrtu razvojnih programov predvidena obnova teh odsekov. To bo obsežen projekt, pri katerem bo obnovljena cestna infrastruktura.

Občina Destrnik

Tam, kjer kanalizacijskega omrežja ni, občanom pomagamo s sofinanciranjem malih komunalnih čistilnih naprav. Občina za posamezno napravo prispeva do dva tisoč evrov oziroma 50 odstotkov vrednosti investicije.

Je Destrnik komunalno že v celoti urejen?

Čaka nas še precej dela. Potrebujemo obnovo dotrajanega vodovoda, širitev kanalizacijskega omrežja in obnovo cestne infrastrukture. Prav zato si želimo, da bi bilo v aktualnem kohezijskem obdobju več možnosti za sofinanciranje takšne osnovne infrastrukture v manjših občinah.

Pri tem se srečujemo tudi s precej nenavadno situacijo. Na voljo so sredstva za zeleno infrastrukturo, Destrnik pa je občina, ki ima še vedno čisto okolje, veliko gozdov, travnikov in polj. Če želimo črpati kohezijska sredstva, bomo zato denar namenili tudi projektu parkovnega gozda, vrednemu okoli 700 tisoč evrov. Toda občanu, ki nima dobre ceste do svoje hiše, je težko razložiti, zakaj bomo sredstva namenili parkovnemu gozdu na strmini in osnovni infrastrukturi kot so cesta, vodovod, kanalizacije …

Menite, da država dovolj dobro razume potrebe majhnih občin?

Mislim, da so majhne občine, ki imajo v proračunu le nekaj milijonov evrov, preobremenjene s stroški, ki so vse bolj povezani tudi z nalogami države – od socialnih transferjev in plačevanja domske oskrbe do pokrivanja stroškov dolgotrajne oskrbe in stroškov ekonomske cene v vrtcih. Pomemben del teh bremen bi moral prevzeti državni proračun. Ko seštejemo vse te postavke, občinam za razvoj in investicije ostane zelo malo.

Tudi pri razpisih bi morali bolj poslušati župane, zlasti tiste s periferije. Smiselno bi bilo graditi razpise od spodaj navzgor, glede na potrebe občin. Mi bi denar nujno potrebovali za kanalizacijo, vodovod, ceste in obnovo vasi. To so stvari, ki jih naši občani dejansko potrebujejo.

Občina ima 17 naselij. Kako skrbite, da razvoj ne ostaja le v središču?

Trudimo se, da so vsi kraji čim bolj enakomerno razviti in da nobenega ne pozabimo. Seveda so osrednje dejavnosti, kot so šola, vrtec in zdravstvena postaja, v središču občine. Nekje pač mora biti središče. To pa ne pomeni, da pozabljamo na vasi na obrobju.

Občanu, ki nima dobre ceste do svoje hiše, je težko razložiti, zakaj bomo sredstva namenili parkovnemu gozdu na strmini.

Urejanje cest, vodovoda in druge infrastrukture je pomembno tudi zato, da ljudje ostajajo v manjših naseljih. Če ima človek urejeno osnovno infrastrukturo in dobre povezave, je življenje na podeželju veliko bolj kakovostno.

Kako pomembna je pri tem zdravstvena postaja?

Zelo. Uspelo nam je pridobiti sklep vlade, da je bila po skoraj dveh letih odobrena naša vloga za obnovo zdravstvene postaje. Zdaj čakamo še na pogodbo resornega ministrstva, predvidenih pa je približno 180 tisoč evrov sofinanciranja. Tudi to je za majhno občino pomemben projekt, saj gre za osnovno storitev, ki jo občani potrebujejo blizu doma.

Kaj ste naredili na področju energetske in zelene infrastrukture?

Ves čas smo sledili usmeritvam, ki nas spodbujajo k bolj zelenemu načinu razvoja. Nad zdravstvenim domom in gasilskim domom v Destrniku smo postavili sončno elektrarno. Obnovili smo tudi dve polnilnici za električna vozila, tako da imamo zdaj skupaj šest polnilnih mest.

Pri infrastrukturnih projektih smo sodelovali tudi z Elektrom Maribor. Uspelo nam je doseči, da so v občini odprli in zaključili več gradbišč, pri katerih so nadzemne električne vode prestavljali oziroma preurejali v podzemno omrežje. To je pomembno tudi z vidika urejenosti prostora in zanesljivosti infrastrukture.

Kaj pa optično omrežje?

Na tem področju smo zelo zadovoljni. Z izvajalcem gradnje optičnega omrežja podjetjem T2, ki je kljub razvejanosti občine in reliefno zahtevni gradnji prepoznalo dolgoročni ekonomski interes in omrežje zgradilo, smo dobro sodelovali in danes je naša občina praktično prepletena z optičnim omrežjem do vsake hiše. Manjka še nekaj priključkov na obrobju občine na meji z občinama Lenart in Ptuj. Dogovori o priključitvi teh sedmih gospodinjstev potekajo. Za podeželsko občino je to zelo pomembno. Digitalna povezanost danes ni več dodatek, ampak del osnovne infrastrukture. Tudi zaradi tega lahko ljudje živijo na podeželju in so hkrati povezani z delovnimi mesti, storitvami in svetom.

Primož Lavre

Kaj bo po obnovi osnovne šole drugače za otroke in mlade?

Za širitev jedilnice imamo že gradbeno dovoljenje in pripravljen projekt. Zdaj čakamo, da država objavi primeren razpis, na katerega bomo lahko kandidirali. Če bo mogoče pridobiti sofinanciranje, ga bomo izkoristili, sicer se bomo morali investicije – obnove in razširitve jedilnice lotiti z lastnimi sredstvi.

Želimo predvsem izboljšati razmere za otroke in šolsko delo. Širitev jedilnice je konkretna potreba, saj je treba tudi pri šolski infrastrukturi slediti razvoju občine in temu, da imamo vse več otrok.

Kako lahko podeželski značaj, vinogradi, kmetijstvo in dediščina postanejo tudi turistična priložnost?

V občini že imamo ponudnike turističnih dejavnosti – od kmečkega turizma in lokalov do sobodajalcev. Želimo pa si, da bi s povezovanjem ustvarili vsebine, zanimive tudi za ljudi iz širše okolice in mimoidoče.

Pomembno vlogo imajo pri tem društva. Turistično društvo, društvo kmetic in gospodinj ter druga društva lahko skupaj ustvarijo zgodbo, ki bo obiskovalca spodbudila, da se v Destrniku ustavi, si nekaj ogleda in se morda tudi vrne.

Imamo park prostoživečih živali, ki je po naših informacijah edinstven v Evropi. Takšne posebnosti moramo znati povezati s kulturno in naravno dediščino. Naša viničarija je dobila novo vsebino v obliki multivizije. Kakšno je bilo življenje nekoč, obiskovalcem predstavljamo z didaktičnimi zasloni in s sodobno tehnologijo. Ponosni smo na zasebno zbirko, zbrano v etnološkem muzeju Matija Murka na Drstelji. Tudi dediščino je treba znati približati današnjemu obiskovalcu. 

Kaj ste v tem mandatu naredili na področju kulture?

V prejšnjem mandatu, ko sem bila še direktorica občinske uprave, smo s sofinanciranjem državnega proračuna obnovili notranjost kulturne dvorane. V tem mandatu smo bili uspešni na razpisu za energetske prenove stavb, ki so v (so)lasti in rabi občin – v okviru specifičnega cilja RSO 2.1

 Digitalna povezanost danes ni več dodatek, ampak del osnovne infrastrukture.

Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisije toplogrednih plinov (Kohezijski sklad). Javno naročilo je zaključeno, dela pa naj bi se začela jeseni in se zaključila do 15. decembra letos. Pomembno je, da ima lokalna skupnost prostor, kjer se lahko občani srečujejo, se odvijajo kulturne prireditve in druge dejavnosti.

Katere ukrepe namenjate mladim?

Vsako leto razpišemo pet dijaških in pet študentskih štipendij. Dijaška znaša 100 evrov, študentska 150 evrov. Poleg tega smo zvišali sofinanciranje za vsakega novega občana oziroma otroka na 300 evrov. S tem sicer ne moremo rešiti vseh težav, vendar želimo pokazati, da je občina mladim in družinam naklonjena ter jih želi podpreti v okviru svojih možnosti. Za otroke organiziramo vsakoletno božičkovanje v decembru in »športno kulturni vrtiljak« v maju in tri gledališke predstave. Vpisa v vrtec ne omejujemo, čeprav to pomeni dodaten strošek za proračun.

Kaj bi mlade prepričalo, da bi rekli: »V Destrniku želim ostati.«?

Mislim, da je ena naših največjih prednosti lokacija. Destrnik je dovolj oddaljen od urbanih središč, da imamo mir, čisto okolje in podeželski način življenja, hkrati pa dovolj blizu, da hitro pridemo do storitev, ki jih potrebujemo.

Pri nas ni industrije in z njo povezanega onesnaževanja, imamo gozdove, travnike in polja. To je velika vrednost. Poleg tega je občina majhna in ljudje se med seboj poznajo, zato skupnost še vedno obstaja.

Seveda so za mlade pomembni tudi stanovanje, zaposlitev in dobra infrastruktura. Pri tem se znova vrnemo k prostorskemu načrtovanju. Če mlada družina več let čaka na možnost ureditve stanovanjskega vprašanja, lahko obupa. V Destrniku prostorski načrt sprejemamo že deset let. Drugod se takšni postopki izvajajo hitreje, pri nas pa je vse preveč centralizirano in odvisno od različnih institucij ter odločevalcev v Ljubljani. Mladim pomagamo tudi z oprostitvijo plačila NUSZ za pet let od vselitve v novo hišo/stanovanje.

Čeprav se število prebivalcev povečuje, je demografija resen problem?

Staranje prebivalstva je dejstvo, tako pri nas kot v Sloveniji in Evropi. Vsako leto novembra pripravljamo srečanje občanov, starejših od 70 let, in opažamo, da je njihov delež precejšen v primerjavi z mladim prebivalstvom. Po drugi strani pa nam število prebivalcev še vedno narašča. To pomeni, da se občina ne prazni in da ljudje še vedno prihajajo oziroma ostajajo.

Primož Lavre

Prav zato je tako pomembno prostorsko načrtovanje. Če želimo, da se bo ta trend nadaljeval, moramo mladim omogočiti, da si lahko v občini ustvarijo dom.

Kako občina podpira društva in prostovoljce?

Občina se z razpisi in možnostjo sofinanciranja trudi spodbujati vsa društva, ki imajo sedež v občini. Za društvene dejavnosti imamo na leto namenjenih 30 tisoč evrov.

Tudi pri dogodkih, ki jih organizira občina, vključujemo društva. Povezujemo jih z vaškimi odbori in si prizadevamo, da ljudje ostanejo aktivni in povezani. V majhni občini je to zelo pomembno, saj življenje kraja ne more biti odvisno samo od občinske uprave. 

Odločili ste se za še en mandat. Kaj si želite, da bi bil čez štiri leta največji dokaz upravičenega zaupanja občanov?

Odločila sem se za še en mandat, saj sem prepričana, da imam dovolj energije, izzivov in idej, ki bodo v dobro lokalne skupnosti. 

Pred nami je še veliko dela. Nadaljevati bo treba obnovo cestne in komunalne infrastrukture, urediti vodovod, širiti kanalizacijo, nadaljevati obnove javnih objektov in skrbeti, da bo občina ostala privlačna za mlade družine.

Pri tem pa občina ne more vsega narediti sama. K sodelovanju vabimo občane, da dajejo predloge, nas sproti opozarjajo na težave in povedo, kaj potrebujejo. 

Če želimo Destrnik razvijati naprej, smo potrebni vsi – ne samo župan, občinski svet ali občinska uprava, ki je v preteklem mandatu dokazala, da zna pripraviti in realizirati raznovrstne projekte, ampak vsi, ki tukaj živimo.