Ptujčan Silvo Ambrož je človek, ki je v življenju prehodil številne poti. Njegova zgodba se začne v majhnem mestu, kjer je preživel otroštvo, polno spominov na trgovske dni svojih staršev. Pri sedemnajstih letih je zapustil dom in se podal na potovanje, ki ga je vodilo od Avstrije do Amerike, kjer je delal za ameriško podjetje Nasa. Nato se je kot predstavnik ameriškega podjetja Nasa znova vrnil v Evropo, pozneje delal v mednarodnem združenju za zavarovanje in se po 35 letih dela v tujini  vrnil v Slovenijo, saj je v sebi je vedno nosil nostalgijo za domom.

Ambrož se je po vrnitvi v domovino odločil, da bo obnovil hišo, ki je bila del njegovega otroštva. »Moji so bili trgovci na Ptuju, po vojni smo seveda vse zgubili z nacionalizacijo, moji starši so bili nato zaposleni v 'svojih' trgovinah, ki pa niso bile več v njihovi lasti« razlaga Ambrož. »Hiša na Murkovi 2 je bila popolnoma zapuščena. Dolgo ni bilo nikogar tukaj, zelo je propadla.« 

Primož Lavre

Njegovi spomini na to hišo segajo v otroštvo, ko je vsak dan nosil izkupiček iz trgovine prav v to hišo, v prostore, kjer je bila državna uprava. Hišo je kupil od avstrijskih dedičev, ki so hišo ponovno dobili v last po denacionalizaciji. Spodnji del hiše pa je kupil kasneje po stečaju Peka. Njegova odločitev, da neorenesančno lepotico  obnovi in v njej ustvari Galerijo Luna, je bila izraz njegove ljubezni do umetnosti in želje, da mestu vrne del njegove zgodovine.

Velikopotezni projekt

Vila na Murkovi 2 ima bogato zgodovino, saj je bila od leta 1650 v lasti bogatih trgovcev. »Eden od preteklih lastnikov je bil tudi notar slovenskega rodu,« razkriva Ambrož. Njegova odločitev, da obnovi to hišo, je tako ne le oživitev prostora, temveč tudi vrnitev zgodovine v srce Ptuja. »Uspelo nam je dejansko restavrirati celotno fasado in vse ostalo, kar se je pač dalo. Po petih letih je bil projekt dejansko zaključen,« ponosno sklene Ambrož.

Primož Lavre

Obnova te kulturne dediščine je bil velikopotezen projekt, ki je trajal kar pet let. »Hiša je kulturni spomenik. Obnova je bila velik zalogaj, tudi finančni,« priznava Ambrož. »Jaz sem hotel ohraniti originalnost. V arhivu sem našel stare načrte in se odločil, da bomo obnavljali v skladu z njimi.« Zavod za spomeniško varstvo je bil ves čas prisoten, kar je pomenilo, da so morali iskati kompromise in se spopadati z izzivi, kot je pomanjkanje starih mojstrov, ki bi znali obnoviti detajle. 

»Ampak sem nekako poiska te stare mojstre oziroma potomce, ki še imajo orodja za to, da smo lahko obnavljali,« dodaja Ambrož. Hiša je danes povsem obnovljena. V pritličju že od leta 2021 deluje Galerija Luna. V prvem prostoru so poslovni prostori, v drugem nadstropju sta dva stanovanjska dela, ki še nista zasedena. Ambrož pove, da sam ne namerava živeti v tej hiši in bo ostal kar v Mariboru. »To bo dejansko dediščina za moje vnuke,« ponosno pove.

Primož Lavre

Več kot le galerija

Z odprtjem Galerije Luna se je Ptuj obogatil z novim kulturnim središčem, ki ne le da privablja obiskovalce, temveč tudi spodbuja lokalno umetnost in kulturo. Ambrož se nadeja, da bo Galerija Luna postala stičišče za umetnike in ljubitelje umetnosti ter prispevala k razvoju ptujskega turizma. »Upam, da bomo s sodelovanjem z delujočimi galerijami in umetniki ustvarili prostor, kjer se bo umetnost lahko razvijala in cvetela,« pojasnjuje.

Prva razstava v Galeriji Luna, ki jo je pripravil znani umetnostni kritik Brane Kovič, je bila prava poslastica za ljubitelje umetnosti. Razstava z naslovom Umetnost in fotografija je združila dela velikih imen, kot so Joan Miró, Pablo Picasso, Marc Chagall ter fotografije Andyja Warhola in Alexandra Archipenka. 

Primož Lavre

Ambrož je prepričan, da bo Galerija Luna tudi v prihodnje  pomemben del ptujskega kulturnega prostora. »Ne gre pa samo za galerijo. Ustanovil sem tudi Zavod za promocijo umetnosti in kulture. Galerijska dejavnost je samo del dejavnosti, s katero se ukvarjamo,« pojasnjuje in dodaja, da v okviru zavoda prirejajo tudi koncerte, okrogle mize, predstavljajo umetnost šolarjem in štipendirajo mlade kadre.

Kot pravi, je Galerija Luna zdaj tudi v slovenskem prostoru že znana, in to kljub kratkemu obdobju delovanja.  Galerijo obišče tudi veliko tujcev, predvsem Avstrijcev, ki pridejo na Ptuj, opaža pa, da je v Sloveniji vse skoncentrirano na Ljubljano, da tudi galerije v Mariboru nimajo takšnega obiska, kot bi si ga zaslužile. 

Primož Lavre

»Čeprav se Ptuj trudi, da bi oživil ta kulturni del, je premalo narejeno za promocijo mesta. Ptujska občina nima dovolj sredstev, Ljubljana pa dejansko forsira samo Ljubljano pa Bled, kot da Ptuj ne obstaja.  Glede tega sem razočaran. Ptuj kot najstarejše mesto v Sloveniji bi bil lahko bolje promoviran,« odločno pove Ambrož.

Predanost umetnosti

Ambrož je že od mladosti zbiral umetnine in starine. »V tujini sem vedno obiskoval galerije in muzeje,« razlaga. »Imam tudi v sorodu nekaj umetnikov, tako da sem že od malega rastel s tem.« Njegova strast do umetnosti se je razvila v aktivno zbirateljstvo, ki ga je vodilo k  temu, da je marsikateremu umetniku iz nekdanje Jugoslavije pomagal pri organizaciji razstav v tujini, predvsem Avstriji. »Vse to se povezuje in nadaljuje,« dodaja, ko govori o svojem prispevku k umetniški sceni.

Primož Lavre

Vendar pa Ambrož ni le zbiratelj, je tudi opazovalec trenutnega stanja umetnosti v Sloveniji. »Umetnost mi zelo veliko pomeni, a izgublja svoj pomen,« pravi. »Šolski sistem premalo poudarja umetnost, ministrstvo za kulturo bi moralo biti bolj aktivno.« Njegova skrb za prihodnost umetnosti se odraža v njegovem delu, saj želi, da Galerija Luna postane prostor, kjer se umetnost lahko razvija in privablja obiskovalce.

S kolesa na letalo

Poleg umetnosti je Ambrož tudi strasten ljubitelj letal. »Letalstvo je bila najprej moja strast, potem pa sem za štiri leta postal direktor mariborskega letališča, ki sem ga dejansko postavil na noge. Firma je bila čisto propadla. Zgradil se je nov terminal in vse drugo, kar zdaj žal spet propada, tudi to je velika škoda,« pravi. 

Primož Lavre

Njegova ljubezen do letal se je začela že v otroštvu, ko je obiskoval aeromitinge na ptujskem letališču. »To je bil čas, ko je bilo letalo vrhunec tehnologije, saj smo dejansko prestopili s koles na letala,« se spominja. Njegova strast ga je pripeljala do pilotiranja, kar je še dodatno okrepilo njegovo povezavo z letalstvom.

Ambrož, ki je bil nekdaj zaposlen pri Nasi, je tudi ponosen na to, da je Slovenija postala članica Evropske vesoljske agencije. »To je zelo pohvalno,« pravi. »V Sloveniji imamo bogato tozadevno zgodovino, in to bi morali bolj poudarjati.« Njegova vizija vključuje tudi izobraževanje mladih o vesolju in letalstvu, saj verjame, da bi morali imeti dostop do znanja, ki ga ponuja Noordung center v Vitanjah.

Primož Lavre

Silvo Ambrož je vsekakor človek, ki združuje preteklost in prihodnost. Njegova ljubezen do umetnosti in letalstva ga vodi na poti, ki jo je izbral, in odločitev, da se vrne domov, je le še en dokaz njegove predanosti svojemu mestu. Z Galerijo Luna je ustvaril prostor, kjer se prepletajo umetnost, kultura in zgodovina, kar Ptuju daje nov sijaj in priložnost za rast.